Razkrivanje prave identitete peresa, ki se skriva za psevdonimom Elena Ferrante, piše londonski Guardian, je postala najbolj priljubljena in vse bolj farsična italijanska literarna igra. Zadnja od tistih, ki so morali zanikati, da so napisali odmevne in pri kritikih odlično sprejete neapeljske romane, je profesorica na neapeljski univerzi Marcella Marmo. »Zares ne, jaz nisem Elena Ferrante,« je izjavila časniku Corriere della Sera in dodala, da je prebrala le prvi avtoričin roman in da bi ji lahko v opravičilo poklonili še druge njene knjige. »Obtožbo« je izrekel Marco Santagata, pisatelj in profesor na univerzi v Pisi, ki se je lotil natančne raziskave drugega neapeljskega romana Elene Ferrante O novem priimku.
Pregledal je almanah srednje šole v Pisi iz šestdesetih let in edina, ki je odgovarjala iskanim kriterijem, je bila Marcella Marmo, ki je v Pisi študirala med letoma 1964 do 1966 in je tako kot junakinja Elena Greco iz Neaplja prišla študirat v Piso. Založnik knjig Elene Ferrante, založba E/O, je domnevno razkritje zavrnila: Elena Ferrante ni Marcella Marmo. Upamo, da se bomo od govorjenja o avtorstvu knjige vrnili k razpravam o njej.
Brez hlač hodi po svetu
V Sarajevu je v programu založbe Rabic v bosanščini izšla knjiga enega najbolj branih slovenskih pisateljev Slavka Pregla, njegov najstniški oziroma mladinski roman Geniji brez hlač.
Knjiga, ki je leta 2009 pri nas zmagala na razpisu Rastem s knjigo za srednješolce in bila ponatisnjena, je nato izšla v albanščini v Tirani pri založbi Uegen, zatem v angleščini v Indiji pri založbi Sampark v Kalkuti, nato v ruščini v Moskvi pri založbi Centr knigi Rudomino, še letos pa bo delo, ki sklepa trilogijo, v kateri sta bili prvi uspešnici Geniji v kratkih hlačah in Geniji v dolgih hlačah, izšlo v bolgarščini v Sofiji pri založbi Matcom.
Moški si prej oblikujejo mnenje o knjigi
Moški in ženske bodo z enako verjetnostjo prebrali knjigo do konca, toda moški se veliko hitreje odločijo, ali jim je knjiga všeč ali ne, je pokazala raziskava bralnih navad, ki jo je izvedla spletna knjižna izposojevalnica Jellybooks. Raziskava je potekala tako, da so ponudili digitalne naslove več sto bralcem in analizirali, kdaj je kdo vzel knjigo v roke in kdaj jo je odložil. V testnih skupinah je bilo veliko več žensk, razmerje je bilo 80 proti 20 v prid ženskam. Jellybooks je odkrila, da vztrajnost pri branju ni odvisna od spola, je zapisal Andrew Rhomberg na spletni strani Digital Book World. Izjema so knjige, ki se ukvarjajo s čustvi ali odnosi med ljudmi. Te so v veliko večjem številu prebrale do konca ženske.
»Če hoče pisec pridobiti pozornost moškega bralca, ima na razpolago od dvajset do petdeset strani,« pravi Rhomberg. Bolj določilen faktor od spola pri dokončanju knjige je starost bralca. Največja je verjetnost, da bodo knjigo prebrali do konca ljudje, stari manj kot 35 in več kot 45 let. Rhomberg domneva, da so tisti vmes časovno najbolj obremenjena demografska skupina.
Oporoka Harper Lee bo ostala skrivnost
Harper Lee, avtorica slavnega dela Če ubiješ oponašalca, ki je živela skrivnostno življenje, je skrivnostna tudi v svoji smrti. Sodnik Greg Norris je v Alabami sprejel sklep, da njena oporoka ne bo na vpogled javnosti. To so zahtevali odvetniki Harper Lee, med drugim Tonja Carter. Ta je bila med drugim partnerica v odvetniški pisarni z njeno sestro Alice Lee.
Norris je med drugim dejal, da je druga knjiga Harper Lee, Pojdi, postavi stražarja, sprožila mnogo obtožb, usmerjenih proti Tonji Carter, češ da je bila izdana brez njenega privoljenja in da je Tonja Carter namenoma preprečevala dostop medijev do avtorice. Harper Lee je umrla 19. februarja letos v 89. letu. Pokopali so jo v ožjem družinskem krogu.
Tiskane izdaje
