Je boljša knjiga ali film?

Od besede k sliki: Filmske priredbe literarnih del, ki jih bomo gledali letos.

Objavljeno
07. april 2014 14.11
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura

Medtem ko smo še nedavno razpravljali, ali je boljša knjiga­ ali po njej posnet film, in se seveda skoraj vedno odločili za knjigo, je danes, ko se knjige­ vse manj berejo, v ospredju vprašanje: ali zaradi filma prodajo kaj več knjig, po katerih posnamejo filme?

Ta poslovna formula se je v nekaterih primerih odlično obnesla. Harry Potter, Somrak, Igre lakote so bile tako knjižne kot filmske uspešnice in tem bi težko našli primerjavo. Knjige, tako novejše in še bolj starejše, ki so preverjeni bestselerji, navdihujejo scenariste in režiserje, v zameno pa so s filmom deležne brezplačne reklame.

V zvezi s tem je v zadnjem času opaziti še en fenomen, namreč ponatis knjig, po katerih posnamejo filme, ki pa nimajo klasičnega književnega ovitka, ampak je na naslovnici filmski prizor. Tak primer pri nas je bil recimo Veliki Gatsby.

Variety, ameriški poslovni časopis, namenjen zabavni industriji, je pred kratkim objavil, da sinergije med filmom in knjigo ni več. Ugotavlja, da celo za oskarje nominirani filmi, posneti po literarni predlogi, ne prinašajo finančne koristi založnikom in pisateljem. Letos se je v oskarjevski vročici veliko govorilo o filmih Ameriške prevare, Volk z Wall Streeta, Kapitan Phillips in 12 let suženj, posnetih po knjigah, a se prodaja knjižnih naslovov ni kaj prida povečala.

Izjema so le spomini Solomona Northupa 12 let suženj, objavljeni leta 1853, ki so se v elektronski obliki uvrstili na vrh seznama najbolje prodajanih knjig. Res pa je, da ta e-knjiga stane manj kot dolar, vendar tudi stroškov z njo ni bilo veliko, saj ni več zaščitena z avtorskimi pravicami.

Tudi letos bomo gledali številne filmske priredbe literarnih del. Predstavljamo nekatere izmed teh – s slovenskimi naslovi filme, ki so že prevedeni, naslovi neprevedenih pa so v izvirniku.

Razcepljeni

Zgodba po romanu Divergent Veronice Roth govori o distopijski družbi prihodnosti, v kateri bo vsaka oseba po dopolnjenem šestnajstem letu in po prirojenih nagnjenih uvrščena v eno od petih frakcij družbe, katerih pripadniki imajo točno določene vloge. Kaj pa, če je nekdo drugačen in ne spada v nobeno od predpisanih frakcij?

Oboževalci in sovražniki knjižne in filmske megauspešnice Igre lakote se prepirajo, ali gre za nekajkrat viden fenomen ali za izvirno delo. Mlajši bralci oziroma gledalci so ponoreli za tem distopijskim svetom in ker je to trend, se vrstijo tudi kopije.

Prva je gotovo Razcepljeni, knjiga, ki je podobna njeni bolj znani vzornici. Tudi tu je glavni lik najstnica v svetu bližnje prihodnosti, spet sta tu sistem plemen in frakcij ter neizogibna skupina upornikov. Roman Razcepljeni komaj 26-letne avtorice je planetarna uspešnica. Odkar je leta 2011 izšel, je osvojil že več kot deset milijonov bralcev.

Enemy

Triler, posnet po romanu Dvojnik Nobelovega nagrajenca Joséja Saramaga iz leta 2003, govori o človeku, ki odkrije svojega dvojnika. Filma se je lotil odličen kanadski režiser Denis Villeneuve. Saramago je zelo kompleksen avtor in veliko vprašanje je, kako je režiserju uspelo njegovo zgodbo preliti v film. Leta 2008 so posneli film po še kompleksnejšem in najbolj znanem Saramagovem romanu Esej o slepoti. Če sodimo po prejšnjih delih tega režiserja, se nam obeta napet film.

Zimska pripoved

Gre za zelo zahtevno literarno delo Winter's Tale Marka Helprina, ki je na ekranizacijo čakalo celih trideset let. V njem nastopajo zvezdniški igralci Colin Farrell, Jessica Brown Findlay, Russell Crowe, Will Smith, Jennifer Connelly, in to v vzporedni resničnosti New Yorka. V zgodbi, prepleteni z romantiko in fantazijo, Peter med ropom hiše spozna njeno lastnico in med njima vzplamti neverjetna ljubezen.

Hundred Foot Journey

Film, posnet po uspešnici Richarda C. Moraisa, govori o tragediji Hassana in njegove družine, zaradi katere morajo zapustiti Indijo. Življenje jih zanese v majhen kraj v francoskih Alpah, kjer odprejo indijsko restavracijo. S tem stopijo na žulj svojevrstni vladarici mesta Madame Mallory, ki najprej napove vojno Hassanovi družini, potem pa se poda z njim v posel.

Postane njegova mentorica in v Parizu skupaj odpreta restavracijo. Roman govori o kulturoloških razlikah med ljudmi iz različnih delov sveta. V vlogi Madame Mallory nastopa odlična Helen Mirren, režijsko taktirko pa si delita Steven Spielberg in Oprah Winfrey. Termin predvajanja še ni znan.

Kradljivka knjig

Roman Kradljivka knjig pisatelja Markusa Zusaka se dogaja med drugo svetovno vojno in pripoveduje o deklici Liesel Meminger, ki živi v rejniški družini blizu Münchna. Njeno mater, komunistko, so poslal v Dachau. Čeprav Liesel ne zna brati, na bratovem pogrebu prvič ukrade knjigo – precej srhljiv priročnik za grobarje. Ko se nauči brati, knjige postanejo njena strast. Drugi kradejo hrano za preživetje, ona pa krade knjige, ki jih nato med bombnimi napadi deli z drugimi.

Kradljivka knjig je pisateljevo najprepoznavnejše delo. Na Amazonovi spletni strani se je nekaj časa obdržala kot najbolje prodajana knjiga, ravno tako je prišla na seznam najbolje prodajanih knjig v časopisu New York Times in se na njem obdržala celih 230 tednov, v britanskem Guardianu pa je bila med petimi najbolje prodajanimi romani. Režiser filma je Brian ­Percival.

Daleč od ponorelega sveta

To delo književnega klasika Thomasa Hardyja iz leta 1874 je bilo že nekajkrat ekranizirano, najbolj znana pa je verzija iz leta 1967 z Julie Christie. Zdaj se je dela lotil danski režiser Thomas Vinterberg, v glavni vlogi razuzdane Bathshebe pa nastopa mlada in slavna britanska igralka Carey Mulligan.

In Secret

Klasični naturalistični roman Émila Zolaja Thérèse Raquin je bil že večkrat ekraniziran, pripoveduje pa o ženski in njenem ljubimcu, ki hladnokrvno umorita njenega moža, da bi se brezskrbno vdajala užitkom strasti. Vendar umor ne ostane nekaznovan – žrtev se za vedno postavi mednju, navzoča je v vsakem trenutku dneva in noči. Ko ljubimca tega psihičnega pritiska ne vzdržita več, naredita samomor. Režiser najnovejše filmske verzije je Britanec Charlie Stratton.

A Most Wanted Man

Ena od zadnjih vlog pred kratkim umrlega igralca Philipa Seymourja Hoffmana je v priredbi vohunskega romana Johna le Carréja. Dogaja se v Hamburgu, v središču je mednarodni boj proti terorizmu in tlačenju človekovih pravic. Režiser je Anton Corbijn.

Inherent Vice

Z romanom Thomasa Pynchona se je spopadel Paul Thomas Anderson, eden najpomembnejših ameriških režiserjev. Film je adaptacija isto­imenskega romana iz leta 2009, ki se dogaja v Los Angelesu v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vrti pa se okrog zasebnega detektiva, ki je nenehno pod vplivom marihuane. Najame ga nekdanje dekle, da bi našel njenega bogatega ljubimca, ki je brez sledi izginil. Igra ga Joaquin Phoenix.

Carol

Po romanih Patricie Highsmith so posneli že več filmov, med njimi Nadarjenega gospoda Ripleyja, njena Carol pa govori o lezbičnem odnosu, o ljubezni med mlado Thereso in starejšo Carol. Zaradi ljubezenskega razmerja je ogorčen Carolin nekdanji mož, ki ji skuša zaradi tega vzeti otroka. Režiser je Todd Haynes, igrata Rooney Mara in Cate Blanchett.

Gone Girl

Gillian Flynn
, sodobna ameriška književnica, je napisala več uspešnic. Debitirala je leta 2008 s psihološkim trilerjem Sharp Objects. Knjiga Gone Girl je izzvala veliko medijsko pozornost leta 2012, Amazon in Barnes & Noble sta jo razglasila za knjigo leta. Je psihološki triler o zakonskem paru v tridesetih, nekdanjih časopisnih novinarjih, ki izgubita službo.

Zlagoma v njunem zakonu ugaša vse, kar sta drug pri drugem najbolj cenila. Žena nekega dne izgine, po izginotju v hiši ostanejo čudne sledi. V glavnih vlogah nesrečnega in neiskrenega para nastopata Ben Affleck in Rosamund Pike. Režiser odlične psihološke srhljivke je ­David Fincher.