Tiskane izdaje
Vsaka beseda bo drugačna. Bom pa še vedno na odru jaz pripovedoval šale.
Prejšnjič ste vključili kar nekaj lokalnih slovenskih šal, kdo vam je pomagal s tem?
Takoj, ko pristaneš na letališču, začneš ljudi spraševati o vsem, da dobiš nekaj kulturnih referenc. Največ informacij dobiš od voznikov ali pa od ljudi, ki jih spoznaš v lokalu, vse to pomaga, ko greš na oder.
Kako ste se imeli v Ljubljani?
Ljubljana je neverjetna, zelo lepo mesto, dobro smo jedli in tudi dobro pili po nastopu (smeh). To je pravo študentsko mesto, na nastopu je bilo ogromno mladih, zelo mi je bilo všeč.
Ste kdaj presenečeni nad odzivom na šale v različnih državah?
Vedno sem presenečen, ko ljudje tako dobro razumejo angleščino. Najteže je nastopati v Nemčiji, Španiji ali v drugih državah, kjer televizijo gledajo v svojem jeziku, ker slabše govorijo angleško. Bolj se morajo koncentrirati na jezik kakor na šalo. V Sloveniji s tem ni bilo težav, ljudje govorijo odlično angleško.
Angleži ste zelo ponosni na svoj humor, bi lahko celo rekli, da ste malce elitistični glede humorja?
Ne, v Ameriki imajo mnogo večjo zabavno industrijo in tudi več komikov, a v Angliji je tako, da niso samo komiki ponosni na svoj humor, ampak kar večina ljudi. Najhujša stvar, ki jo lahko rečeš Angležu, je, da ne razume šale.
Pravite, da zadnje čase nihče več ni užaljen ob vaših šalah, vas to moti? Ste tiste vrste komik, ki je ponosen, če so ljudje ob šalah užaljeni?
Nisem ponosen na to, velikokrat se mi tako ali tako zdi, da so ljudje bolj užaljeni zaradi tega, ker nekdo sploh omeni neko temo, ne pa zaradi same šale. Tisti, ki so kupili vstopnico za moj nastop, vedo, kaj jih čaka, včasih je užaljen kdo, ki mojo šalo prebere v časopisu.
Živimo v časih, ko so vsi ves čas užaljeni, nič se ne sme reči o veri, rasi in delfinih, a vendar je še vedno precej sprejemljivo, če kdo žali ženske, in tudi vaše šale so pogosto uperjene v ženske ...
Mislim, da moje šale niso žaljive do žensk, žrtev v šali je ponavadi moški. Tako ali tako pa ljudje dojamejo, da je to šala in ne moje stališče. Bi me pa malo zaskrbelo, če bi se na mojem nastopu znašli sami moški, to bi bilo čudno.
Kaj bi odgovorili ljudem, ki pravijo, da je svet stand up komedije zelo mačističen?
Rekel bi jim, da naj gredo gledat Amy Schumer in druge odlične komičarke, ogromno jih je, prav pa bi bilo, da bi bilo razmerje med moškimi in ženskami komiki petdeset proti petdeset. Verjetno se poda v ta posel manj žensk, ker je prvih nekaj let, ko se ukvarjaš s stand upom, res brutalnih. Ni pa bilo za ženske v komediji še nikoli bolje, zdaj so zlati časi.
A vendarle večina omenja le Amy Schumer ...
Ne, kar nekaj jih je, tako v Ameriki kot v Veliki Britaniji, le da je Amy pač imela veliko uspešnico v Hollywoodu, zato zdaj vsi poznajo njeno ime in nosi veliko breme. Zanimivo je, da nihče ne govori, da so vsi moški smešni, ker je smešen Kevin Hart ali Louis CK. Ena komičarka ne more zastopati vseh žensk, ki so kdaj živele.
Prebrala sem, da ste nekoč tožili drugega komika, da vam je ukradel šalo. Je sploh mogoče reči, da je nekdo avtor neke šale?
Nisem ga tožil, samo rekli smo mu, naj ne jemlje mojega gradiva. V večini primerov je mogoče reči, čigava je neka šala. Seveda je že kdaj kdo govoril o seksu ali čem drugem in bi lahko kdo rekel, da si za njim ponavljal, a to je tako, kot če bi rekel, da ne moreš napisati pesmi o ljubezni, ker so jo napisali že Beatli. Gre za pristop k šali, glas, specifično besedo, to, kje v poteku šale iz ljudi izvabiš smeh.
