Tiskane izdaje
Centri raziskovalne umetnosti so projekt vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ter ministrstva za kulturo za črpanje evropskih sredstev v okviru kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Projekt, vreden 9,5 milijona evrov, stoji že več kot leto dni na ničelni točki, čeprav je med prioritetami nacionalnega programa za kulturo (NPK) in so načrti sprejeti na ministrstvih, vladi, državnem zboru in v Bruslju, izpostavljajo v Delavskem domu Trbovlje – novomedijsko mesto (DDT – TNM) in kulturno-izobraževalnem društvu Kibla.
Po njihovem prepričanju »se zatika na SVRK, kjer državni uradniki interesno lobirajo z ljubljanskimi deležniki in jim postavljajo prioritetno, centralizirano vlogo v kopiraj-prilepi modelu Future Laba linškega Ars Electronica Centra«.
Državni uradniki želijo odvzeti sredstva vzhodu
»Čeprav NPK 2014–2020 predvideva štiri centre in izrecno navaja vzpostavitev mreže centrov, želijo državni uradniki pod krinko 12 laboratorijev, razporejenih po statističnih regijah, z umetnim naborom raznih organizacij odvzeti sredstva vzhodu s centralnim nadzorom v Ljubljani,« so opozorili.
V DDT Trbovlje in Kibli poudarjajo, da morajo biti vzhodni intermedijski centri enakovredno in samostojno vključeni, ker je to med drugim pogoj za črpanje sredstev kohezijskega sklada. »Na drugi strani pa način od zgoraj navzdol, kot ga ponuja Ljubljana in ga zagovarjajo državni uradniki na SVRK, centralizira denar in vsebine v Ljubljani, ki jih ali pa tudi ne distribuira v druga mesta po lastni presoji in svojih kriterijih,« opozarjajo.
SVRK in ministrstvo za kulturo v skupnem odzivu poudarjata, da nikakor ne »favorizirata Ljubljane«, pač pa zagovarjata potrebo po integraciji razdrobljenih kapacitet na tem področju po celotni Sloveniji. »Ne ministrstvo ne SVRK nista nikoli postavljala pod vprašaj financiranja 'lokalno – regionalnega' vidika, ki je pomemben za ustvarjanje bolj inovacijsko odprtih okolij, tudi oz. predvsem na regionalni ravni. Smo pa vedno zagovarjali potrebo po hkratni nadgradnji regionalnega vidika z ambicioznejšimi skupnimi projekti in aktivnostmi. Zakaj? Ker se gospodarstvo strateško povezuje na nacionalni ravni in ga je nemogoče servisirati preko razdrobljene mreže lokalno regionalnih institucij,« so pojasnili za STA.
Ministrstvo in SVRK še dodajata, da nista nikoli postavljala pod vprašaj delitve sredstev med vzhodom in zahodom, še manj, da bi se zavzemala za centralizacijo denarja: »Menimo, da bi moral biti na osnovi prej omenjenega povezovanja vzpostavljen konzorcij, v okviru katerega bi se jasno opredelilo, kdo naj izvaja katere storitve za kakšna sredstva.
Vprašanje torej ni nikoli bilo, ali naj se izločijo institucije iz 'razvojno šibkejših delov države', pač pa se očitno sedaj postavlja zahteva s strani DDT – TNM in Kibla, da se izločijo institucije iz Ljubljane. Temu pa nasprotujemo, saj trdimo, da je za vzpostavitev kvalitetnega podpornega okolja na področju raziskovalnih umetnosti s kritično maso treba povezati ključne deležnike na tem področju, širom Slovenije.«
Poudarili so, da se še niso opredeljevali glede tega, kdo je najprimernejši za koordinacijo celotnega konzorcija, saj mora do tega priti z dogovorom. »Ministrstvo za kulturo in SVRK podpirata pričakovanje iz odprtega pisma, da se postopek izbora izvede z javnim postopkom, razpisom ali pozivom, odločno pa zavračata trditve, da bi se kdorkoli 'vnaprej nezakonito dogovarjali',« so še dodali in napovedali pogovor z vsemi deležniki, da se razjasnijo morebitne dezinformacije in dogovorijo nadaljnji koraki.
