Tiskane izdaje
Ples v tričetrtinskem taktu, ki v spomin prikliče dunajske plesne dvorane ali novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, je pristal na Unescovem seznamu avstrijske nesnovne kulturne dediščine, so sporočili s tukajšnjega predstavništva Dunaja Eurocommpr.
Unescov spletni seznam nesnovne dediščine za leto 2017 sicer še ni ažuriran in za Avstrijo navaja starejše vpise, med katerimi so sokolarstvo, regionalni centri obrti, španska jahalna šola z lipicanci in karneval v Imstu.
Začetke valčka kot oblike plesa postavljajo v sredino 18. stoletja in na območje današnje Avstrije, Bavarske in tromeje med Avstrijo, Nemčijo in Češko, v obliko dunajskega valčka pa se je razvil do leta 1815. Sprva je valček zaradi vidnih gležnjev plesalk in dotikanja med plesalcema veljal celo za pohujšljiv ples, a so na Dunajskem kongresu v letih 1814 in 1915, kjer so črtali usodo Evrope po napoleonskih vojnah, poskrbel tudi za uradno sprejemljivost valčka.
»Valjati se« v tričetrtinskem taktu
Izvor besede valček (Walzer) povezujajo z glagolom »valjati se« oziroma v nemški različici z »vrteti se«, za očeta dunajskega valčka pa veljata Johann Strauss starejši in Josef Laner. Kasneje so Johann Strauss mlajši, Carl Michael Ziehrer in drugi njegovo vlogo še utrdili.
Od krsta verjetno najprepoznavnejšega valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa mlajšega letos mineva okroglih 150 let, ob obletnici pa je Orkester Johanna Straussa mlajšega s podporo več kot 20 strokovnjakov zaprosil za uvrstitev dunajskega valčka kot glasbene in plesne oblike na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. 9. novembra 2017 je bil, kot zapišejo v Eurocommpru, tudi uradno uvrščen na ta seznam.
Dunaj tudi na seznamu ogrožene dediščine
Uvrstitev značilnega dunajskega plesa v svetovno nematerialno dediščino je gotovo dobra novica za Dunajčane, ki pa imajo težave z materialno dediščino. Historično jedro Dunaja so leta 2001 vpisali na precej prestižnejši Unescov seznam materialne svetovne dediščine, a je julija letos pristalo na Unescovem seznamu ogrožene svetovne dediščine. Razlog so napovedane nove gradnje, arhitekturni posegi v centru prestolnice, pri katerih Unesco skrbi zlasti njihova višina.
Po besedah iz predstavništva Eurocommpr zadnji meseci niso prinesli novosti, Dunaj ostaja na seznamu ogrožene dediščine, na katerem je trenutno 54 mest. Iz Evrope le še samostani na Kosovu in Liverpool.
