Kultura in občine (1): V Mariboru manj za program in nič za investicije

V Mariboru povprečno za deset odstotkov manj denarja kot lani, naložbe so v celoti zamrznjene.

Objavljeno
25. marec 2015 12.12
Peter Rak, kultura
Peter Rak, kultura

Protestni shod mariborskih kulturnikov decembra lani sicer­ ni bil povsem brez odmeva, rez sredstev v mestnem proračunu za leto 2015 je nekoliko manjši­ od napovedanega, vendar bo denarja za kulturo še vedno za okoli desetino manj. Še bolj porazno je stanje na področju kulturne infrastrukture, kjer so tako rekoč zamrznjeni vsi projekti.

V proračunu bo za kulturne namene tako na voljo 7,3 milijona evrov, kar je precej več, kot je predvideval prvi osnutek, po katerem so nameravali prepoloviti sredstva za letošnje leto, kar je še vedno veliko premalo, da bi lahko kakovostno izvedli vsaj osnovne programe. 5,6 milijona evrov bodo razdelili med javne zavode, 750.000 evrov pa so namenili za razpise, ki naj bi bili pripravljeni do konca ­prihodnjega meseca.

Višje cene vstopnic

V mariborskem Narodnem domu, ki je med drugim organizator festivala Lent, bo danes zasedal svet zavoda, komentarji članov pa zagotovo ne bodo optimistični. Direktor Vladimir Rukavina je dejal, da bodo v primerjavi z lanskim letom izgubili okoli 370.000 evrov, kar pomeni, da je vprašljiva predvsem organizacija festivala.

Koncertna poslovalnica bo izvedla svoj simfonični in komorni ciklus, saj je večina pogodb podpisanih, prav tako se ne morejo izneveriti abonmajskemu občinstvu. Podobno velja za programe, kot so Kulturni dnevnik, Art kamp ter prireditve za mladino, medtem ko za festival Lent še preračunavajo, kako bi se jim skromna računica lahko izšla.

Narodni dom je po koncu projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) prevzel tudi upravljanje Vetrinjskega dvora, kar pomeni dodatne obveznosti. Podobno je z mariborskim lutkovnim gledališčem, ki mora po novem upravljati še zunanji avditorij oziroma letni oder ter obnovljeno minoritsko cerkev.

Denarja bo manj, po predvidevanjih direktorice Mojce Redjko bodo letos prejeli okoli sto tisočakov manj kot lani, kar pomeni odpoved ene ali dveh premier in manj ponovitev predstav. Prav tako bodo prisiljeni povišati cene vstopnic ali jih uvesti tam, kjer so bili obiski do zdaj brezplačni, denimo v okviru Poletnega lutkovnega pristana, verjetno bodo morali odpovedati tudi nacionalni lutkovni bienale.

Drugačne skrbi imajo v mariborski knjižnici. Tam se ne ukvarjajo s tem, kako financirati nove prostore. Leto zatem, ko je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se o projektu sploh več ne govori. Gre za okoli 20 milijonov vredno naložbo, ki je bila najprej načrtovana že za leto 2012, nato se je datum začetka del prelagal, zdaj je obstal na mrtvi točki. Direktorica Dragica Turjak poudarja, da bo tudi obseg nabave novega gradiva drastično skrčen, premalo bo sredstev za materialne in obratovalne stroške, nič pa ne bo denarja za investicijsko vzdrževanje dotrajanih prostorov.

Krajši delovni čas

Podobne težave imajo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), kjer so načrti o novi galeriji prav tako ostali v predalu. Nedavno jih je sicer obiskala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in izrazila naklonjenost glede ideje o selitvi galerije v stavbo nekdanjega SDK na Trgu Leona Štuklja, vendar konkretnih potez še ni.

Direktorica galerije Breda Kolar Sluga je poudarila, da so letos pričakovali več denarja kot lani, saj je UGM organizatorka slovenske predstavitve na Beneškem bienalu, nove naloge ima tudi UGM Studio, vendar bodo sredstva, kot kaže, nižja, in to za okoli sedem odstotkov.

Zato bodo morali okrniti program, nakupov del za zbirko bo zelo malo, prav tako jih skrbi, da morda ne bodo na voljo zaposlitve prek javnih del, saj bodo v tem primeru prisiljeni skrajšati delovni čas ­odprtja ­galerije.

Tako bo tudi v Pokrajinskem muzeju, vprašljivo je še ­funkcio­niranje vrste drugih institucij, zavodov in festivalov. ­Negotovi so ­organizatorji Festivala Maribor, saj se jim obeta drastično znižanje sofinanciranja, prav tako zboru ­Carmina Slovenica, Plesni izbi, Muzeju narodne ­osvoboditve, MKC, Pekarni. Zagotovila o ­primerljivem financiranju z lanskim letom so prejeli le na ­Festivalu ­Borštnikovo srečanje (FBS), ki bo letos praznoval ­petdesetletnico.