Tiskane izdaje
Nordijski center Planica je s prenovo obstoječega Centra za smučarske skoke ter novim tekaškim centrom vsebinsko, tehnološko in arhitekturno dosežek mednarodnih razsežnosti, zato je letošnja Plečnikova nagrada temu kompleksu nedvoumno upravičena.
Gre za kompleksen projekt, ki je zahteval od ljudi različnih profilov, sodelujočih pri njem, ogromno strokovnega znanja, predanosti in občutka. Že pri sami arhitekturni zasnovi projekta je sodelovalo več ljudi z različnimi znanji.
Tako je arhitektura športnih objektov delo arhitektov Mateja Blenkuša, Miloša Florijančiča, Klemna Kobala, arhitekturo osrednjega objekta za smučarske teke ter servisnih in ogrevalnih objektov sta podpisala Aleš Vodopivec, Marko Smrekar, umeščenost v krajino in njeno ureditev, ki je v takem naravnem okolju še posebej pomembna, pa sta zasnovala krajinska arhitekta Ana Kučan in Luka Javornik.
Žirijo v sestavi Boris Bežan, predsednik, Andreja Jug, Borut Simič, Luka Skansi in Dušan Stupar je Nordijski center prepričal s celovito programsko in logistično zasnovo, tehnično in konstrukcijsko dovršenimi športnimi napravami ter izvirno večplastno arhitekturo.
Medtem ko se je ta glavna arhitekturna nagrada Nordijskemu centru ponujala sama od sebe, saj je objekt v celoti že sam po sebi enkraten, obenem pa so tako veliki in večplastni projekti redkost tudi v mednarodnem merilu, kaj šele v Sloveniji, pa je bila pri nižje rangiranih nagradah, Plečnikovih medaljah, konkurenca ostrejša.
Stanovanjska hiša na Prulah
Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo je dobila preprosta, minimalistična, izčiščena tristanovanjska zgradba na ljubljanskih Prulah, delo arhitektov Matije Bevka, Vase J. Perovića, Tadeja Glažarja in Blaža Goričana. Objekt je na lepi lokaciji ob Ljubljanici blizu središča mesta, a vseeno v mirnem predelu, nastal pa je na mestu stare trinadstropne hiše, ki so jo porušili do temeljev, in je enakih dimenzij kot prej.
Hiša je iz stekla in betona, elegantna in nevsiljiva. Vsaka od treh etaž oziroma vsako stanovanje meri 180 kvadratnih metrov, v kleti so garaže in servisni prostori, v zadnjem nivoju pa sta galerija in terasa, usmerjeni proti reki.
Plečnikova hiša
Drugo Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo so prejeli Maruša Zorec, Maša Živec in Matjaž Bolčina za prenovo Plečnikove hiše v ljubljanskem Trnovem. Prenova te hiše je primer dobro zasnovane in izvedene arhitekturne ideje, ki subtilno posega v edinstveni prostor zgodovinskega spomina na arhitekta Plečnika, je ocenila žirija. Plečnik je kot skromen človek oblikoval intimni prostor varnosti in kreativnosti, prostor, ki so mu idejno sledili tudi avtorji prenove. S premišljenim in zadržanim vsebinskim programom ter arhitekturnim posegom so spoštljivo upoštevali notranji svet velikega arhitekta, asketa in raziskovalca.
Hiša je zdaj kompleks sodobnega muzeja, pri čemer Plečnikov dom ohranja avtentičnost. Celovitejše so bile spremembe objektov na Karunovi ulici, ki so zasnovani kot vstopni del v muzej. Tu so avtorji postavili v središče muzejsko trgovino, pot, ki poteka mimo trgovine in se odpira v atrij, povezuje muzejski del na severni strani in pedagoške prostore na južni strani ter obiskovalcu omogoča prijeten ambientalni sprehod.
V muzejskem delu je postavljena razstava bogatega Plečnikovega opusa, ki je razdeljena na štiri tematske sklope in predstavlja njegovo delo in vpogled v njegovo osebno življenje. Kakovost projekta se med drugim kaže tudi v skladnosti materialov (npr. tlak skupnih prostorov je enoten in s tem povezuje celoten prostor), v smiselnem dodajanju steklenih in lesenih elementov ter v spretnem umeščanju nove tehnologije.
Monografija Arhitektura 19. stoletja
Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko sta dobila Igor Sapač in Franc Lazarini za izjemno bogato znanstveno knjigo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, ki razgrinja pomembno obdobje arhitekturne in kulturne modernizacije slovenskega prostora. Knjiga je rezultat večletnega raziskovalnega dela. Doslej smo imeli monografske preglede arhitekture na slovenskem ozemlju za druga obdobja, ne pa tudi za to.
Knjiga na več kot sedemsto straneh velikega formata prikazuje, kako nam je prehod iz fevdalne v kapitalistično družbo prinesel industrijsko revolucijo in s številnimi zgradbami in prometno infrastrukturo zlasti v drugi polovici stoletja temeljito spremenil slovenski prostor. Monografija, ki sta jo izdala MAO in Fakulteta za arhitekturo, je bogato opremljena s fotografijami in obširnim katalogom pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev v Sloveniji.
Brez nagrade sta nekoliko presenetljivo ostala preurejena Breg in Novi trg v Ljubljani, delo arhitektov Vesne Vozlič Košir in Mateja Vozliča. Nagrade naj bi bile priznanje in spodbuda za nadpovprečno delo, a najbrž je še največje priznanje, če prebivalci, in ne nazadnje tudi turisti, neko delo iskreno prepoznavajo kot kakovostno in lepo. Breg in Novi trg se prepričljivo uvrščata med take.
Študentsko Prešernovo priznanje so dobili Eva Eržen, Sara Hafner, Matic Jontez, Darja Josić, Tadej Kavčič, Tadej Urh, Helena Vozlič pod mentrstvom docenta Mitje Zorca za Brezkoridorne šole Emila Navinška, razstavo in pilotno raziskavo na primeru 14 šol v Ljubljani.
Predlogi
Na razpis za Plečnikov nagrado je prispelo 47 predlogov, potem ko jih je žirija izmed teh iz dokumentacije izbrala devet, so se člani podali na teren, da so si jih ogledali.
Pri ogledih so se znova prepričali, da je kakovost izvedb pri javnih objektih še vedno preveč odvisna od izjemnega angažiranja posameznih arhitektov pri projektantskem nadzoru, ko se morajo neizprosno spopadati s slabšimi podizvajalci, izbranimi zaradi nižjih cen.
Žirija kljub temu ugotavlja, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami gradijo sorazmerno dobre javne objekte in da se uveljavljajo dobre arhitekturne, urbane ter krajinske ureditve, ne pove pa tudi, v primerjavi s katerimi »drugimi državami«. V primerjavi z Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Ekvadorjem, Bolgarijo?
