Slovenski izzivi v 2016: Kultura

Odmevala bosta štiristoletnica smrti Shakespeara in odprtje prenovljene Narodne galerije.

Objavljeno
02. januar 2016 20.34
Zgradba Narodne galerije v Ljubljani 14. junija 2013.
Jelka Šutej Adamič
Jelka Šutej Adamič
Umetniških dogodkov ne bo manjkalo niti letos! Umetnost nas vendar razveseljuje in osmišlja. Morda začnemo s Shakespearom, saj je letos 400. obletnica umetnikove smrti, kar bodo na veliko praznovali v številnih državah sveta, tudi v Sloveniji.

V osrednji slovenski kulturni ustanovi, Cankarjevem domu, bo vse leto v znamenju tematskega festivala Shakespeare za vedno, v okviru katerega se bodo vrstile razstave, predstave, filmske projekcije ... Program CD je tudi sicer bogat, naj opozorimo samo na gostovanje Narodnega gledališča Marina Sorescuja iz Craiove, ki bo uprizorilo Nosoroge gledališke legende Roberta Wilsona (po Eugenu Ionescu). Enigmatična drama nekje med nadrealizmom, magičnim realizmom in absurdom se je izkazala kot izvrsten katalizator domišljije Roberta Wilsona.

Ljubljanska operno-baletna hiša skupaj s Cankarjevim domom načrtuje operno predstavo Otello, ki jo bodo premierno uprizorili 21. januarja v Gallusovi dvorani CD. Verdi se je že zelo zgodaj navdušil nad dramatikom Williamom Shakespearom, za katerega je pozneje velikokrat dejal, da velja za avtoriteto človeškega srca. Uglasbil je Macbetha, pri katerem se je ujel predvsem na manko skladateljskih izkušenj, njegova izjemna stvaritev je Falstaff, sanjal je o uglasbitvi Hamleta in Kralja Leara, kar pa se ni nikoli zgodilo. Šestnajst let po Aidi in potem, ko je ustvaril Re­quiem, je skupaj z libretistom Boitom skomponiral delo, ki je ena njegovih največjih mojstrovin. V sinergiji Shakespeara, Boita in Verdija je tako nastala tipična glasbena drama, ki je že ob svoji prvi izvedbi, 5. februarja 1887, doživela pri občinstvu izjemno lep sprejem in odobravanje.

Poslopje Narodne galerije v Ljub­ljani ima v 116-letni zgodovini za seboj že nekaj prenov in v zadnjem času je potekala še ena, ki se končuje letos. Javnosti jo bodo slovesno predstavili konec januarja. V galeriji bo več prostora kot kdaj prej, saj bo prvič celotna zgradba namenjena zgolj njeni dejavnosti. Prenovo sta vodila arhitekturna biroja Šabec Kalan Šabec in API.

V Moderni galeriji bodo junija odprli 8. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji – U3, katerega glavna tema je kozmos. Kustos razstave je ugled­ni mednarodni kustos Boris Groys, umetnostni kritik, teoretik medijev in filozof. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) bo jeseni na ogled razstava mednarodno prepoznavnega hrvaškega umetnika Davida Maljkovića, že aprila pa načrtujejo novo stalno postavitev mednarodne zbirke Arteast 2000+. Najbolj odmevno lansko razstavo NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije bodo aprila preselili v Van Abbemuseum v Eindhoven (Nizozemska), septembra pa bo potovala še v Muzej sodobne umetnosti Garage v Moskvi (Rusija).

Muzej in galerije mesta Ljubljane bo kot osrednji kulturni projekt v sklopu Evropske zelene prestolnice 2016 v Galeriji Jakopič in v Mestnem muzeju Ljubljana premierno gostil razstavo enega trenutno najugled­nejših in v svetu najbolj iskanih živečih svetovnih fotografov, Sebastiã Salgada. Geneza je projekt, ki je nastajal osem let, geografsko zajema vse celine in najbolj oddaljene konce sveta, gre pa za fotografov osebni odziv na videne bridkosti človeštva, ki jih je kot svetovni popotnik in fotoreporter spremljal v desetletjih svoje prejšnje kariere. V prostorih Mestne galerije Ljubljana omenimo razstavo (konec leta) mednarodnega umetnika Franka Uweja Laysiepenoma - Ulaya, čigar dela še niso bila obširneje predstavljena slovenski publiki.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU načrtuje štirinajst knjižnih, tiskanih ali elektronskih objav, od katerih bo za splošno javnost zanimiv predvsem Sinonim­ni slovar slovenskega jezika.

V štajerski prestolnici napovedujejo razstavo POP, ki jo bodo odprli v Umetnostni galeriji Maribor. Obravnavala bo likovno umetnost, ki se je odzvala na spremenjene okoliščine v jugoslovanski družbi in nastop novih figuralik v zahodni Evropi in Severni Ameriki v poznih šestdesetih in sedemdesetih letih.