Tiskane izdaje
Ko je električar Rok Cigale med trenutnimi obnovitveni deli na Gimnaziji Kranj pred dnevi zavrtal v steno za šolskimi garderobnimi omaricami v stari avli za namestitev električne omarice, je po naključju trčil ob sklepni kamen, ki so ga tja položili po izgradnji gimnazijske stavbe konec 19. stoletja.
V niši za njim so odkrili še 120-letni »zaklad« – bakreno skrinjico z okoli 40 dokumenti in predmeti. Ta časovna kapsula je po številu reči najbogatejša najdba te vrste na Gorenjskem in je dragocena priča predvsem zgodovine slovenskega šolstva. S takšnimi časovnimi kapsulami v obliki skrinjic ali steklenic z dokumenti in takratnim denarjem so v minulih stoletjih običajno pospremili zgodovinske mejnike.
Zato takšne najdbe niso redke, so pa redkejše priložnosti, da jih odkrijemo, pravi konservatorska svetnica s kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Nika Leben, saj jih je mogoče odkriliti šele tedaj, ko globlje posežemo v stavbno zidovje.
Eno najstarejših so našli pred skoraj desetletjem ob gradnji ceste v Poljanski dolini. Po odkritju temeljnega kamna za baročno cerkev sv. Martina v Poljanah z letnico 1710, so lahko datirali tudi listino, kovance in posodico, ki so jih našli pod njim. Lani, denimo, so na takšno kapsulo – v steklenici – naleteli pod stopnicami na več stoletij stari Šenkovi domačiji na Zgornjem Jezerskem.
V njej je bilo več listov, na katerih so bile na roko med drugim popisane domačije na Jezerskem. Podobne najdbe, ki najpogosteje izvirajo iz 19. in 20. stoletja, pa so našli še drugod; na Gorenjskem leta 1983 v sitarski hiši v Stražišču v Kranju in med obnovo Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni.
Koliko časa v steni?
V skrinjici s kranjske gimnazije pa so se poleg revij in časopisov s konca 19. stoletja, med drugim več številk časnika Slovenec in Slovenski narod, skrivali še usnjen mošnjiček z dvema zarjavelima gumbkoma in nekaj avstro-ogrskimi kovanci, več računskih zaključkov mestne hranilnice v Kranju, poročil odbora dijaške kuhinje, vrečka lekarne pri sv. Trojici v Kranju, vabilo na slavnostno otvoritev novega gimnazijskega posopja ter spomenica in fotografija Kranja. Slednji dve najdbi sta tudi osrednjega pomena, saj časopisje iz tega obdobja še hranijo po različnih ustanovah.
Spomenico z datumom 18. september 1897, dokument, napisan na roko, v katerem je opisan trud za izgradnjo te stavbe ter podpisi mož, je sestavil profesor Anton Štritof, ki je med letoma 1895 in 1900 na Gimnaziji Kranj poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino. Ker je spomenica na zelo krhkem papirju in za povrhu napisana s tinto, ki so jo tedaj izdelovali še z vsebnostjo železovega oksida, je njeno konserviranje zelo tvegano.
Zato je niso niti razgrnili niti v celoti prebrali. Za zdaj se tudi še niso odločili, kako se bodo lotili konserviranja celotne vsebine kapsule, da se ohranila tudi za prihodnje rodove. Po mnenju vodje Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije profesorice dr. Jedert Vodopivec Tomažič je v zelo dobrem stanju.
Tu je še fotografija Kranja, ki jo je nekoliko načela vlaga, na njej pa sta vidna oba enako dolga kraka gimnazije, kar po besedah dr. Nike Leben pomeni, da je bila lahko posneta šele leta 1902, saj je bil šele tedaj podaljšan njen severni trakt po načrtih furlanskega stavbenika Josipa (Giuseppeja) Fusa. Zato se poraja vprašanje, kdaj je bila bakrena skrinjica zares vzidana v steno oziroma gre sklepati, da so jo pozneje še dopolnjevali.
Gimnazija v Kranju je bila ustanovljena že leta 1811, po prekinitvi delovanja pa so jo ponovno obudili leta 1894, ko je cesar Franc Jožef v Ischlu podpisal dekret o ustanovitvi državne gimnazije v Kranju. Tako so začeli z gradnjo nove stavbe v Kokriškem predmestju nasproti parka Zvezda, med načrti različnih arhitektov pa je bil izbran tisti s podpisom ljubljanskega stavbnega mojstra Viljema Trea. Z gradnjo so začeli aprila 1896, septembra 1897 pa je bilo poslopje popolne osemrazredne gimnazije pripravljeno za vselitev. Po enakih načrtih sta zgrajeni še gimnaziji v Novem mestu in Spodnji Idriji.
Nova kapsula
Podjetje Viljema Trea, ki je bil tako kot avtor prizidka Josip Fuso furlanskih korenin, je z ljubljanskimi stavbeniki iz družine Faleschini odigralo odločilno vlogo pri obnovi popotresne Ljubljane. Po lastnih in tujih načrtih je zgradilo tudi vrsto novih objektov v Ljubljani, med drugim Deželni muzej, Filharmonijo, Realko na Vegovi ulici, hotel Union in številne druge, Treovo najpomembnejše delo na Gorenjskem pa je prav je gimnazijsko poslopje v Kranju.
Na Gimnaziji Kranj, kjer trenutno potekajo obsežna gradbena dela in prenova pritličja po načrtih arhitektov iz biroja Svet vmes, bodo ob letošnji 120-letnici odprtja gimnazijske stavbe septembra pripravili razstavo o njeni zgodovini ter razstavili tudi vsebino najdbe.
Ob tem bodo poskušali slediti otvoritveni slovesnosti 18. septembra 1897, ko je Gorenjska dobila eno najpomembnejših pridobitev, ki je ostala njena edina srednješolska izobraževalna ustanova vse do odprtja jeseniške po drugi svetovni vojni. Na tisti veliki dan so pomembneže, ki so prihajali iz vsepovsod, z vozovi pričakali na kranjskem kolodvoru, profesorji in dijaki pa so v sprevodu prihajali v novo šolo.
Kot je povedal aktualni ravnatelj gimnazije mag. Franc Rozman, bodo naredili kopije vsebine kapsule, originalno pa po septembrski razstavi vrnili na njeno prvotno mesto. Ob tej priložnosti nameravajo narediti tudi novo časovno kapsulo s sporočilom in vsemi medijskimi objavami o najdbi in jo vstaviti v nišo poleg stare.
