S slikami iz cikla Preludij, ki so bile še oktobra na ogled v piranski Mestni galeriji, Kocbek ostaja prepoznaven po ikonografskem kanonu. Njegove figure delujejo kot sublimne metafore nečesa skrivnostnega, nečesa, kar je onkraj predmetnega, fizičnega in resničnega. V svojem delu ohranja specifično intimno likovno entiteto in se še vedno ograjuje od aktualnih modnih vplivov. Opazna je njegova zavezanost k uporabi klasičnih slikarskih elementov in prav tako tudi do figuralike, ki pa je posebna in opredeljena s »kocbekovsko« ekstatično čutnostjo.