Tiskane izdaje
Ljubljana – Od predvčerajšnjim po Tivoliju koraka bronasti Boris Pahor, s torbo z izpostavljenim logotipom Mladinske knjige. Ni si je zamislil kipar Mirsad Begić, a je pristal na kompromis.
Nov odtenek v promociji MK skupaj z odločitvijo za postavitev spomenika še živečemu ustvarjalcu (MOL je dal soglasje, ne sredstev) seveda odmeva.
Kdo je Boris Pahor, vemo, kar ga predstavlja v ljubljanskem Tivoliju, ni nujno enoznačno. Spomenik? V priročnih »Sovi«, malem leksikonu Likovna umetnost ali Sloveniki – vsi trije so izdaje Cankarjeve založbe ali krovne Mladinske knjige, iz katere so poslali vabilo k odkritju spomenika – gesla spomenik pravijo podobno. »Kiparski ali arhitekturni objekt, postavljen v spomin na pomembno osebo ali dogodek«, pravi najnovejša Slovenika.
Spomini so preteklost, ne sedanjost, in četudi je slovenski prostor poznal spomenike, ki so jih zaživa postavljali posameznikom iz dinastične, vojaške, cerkvene, gospodarske ali socialistične preteklosti (nazadnje pa sta leta 2013 odkritje spomenika pri Lescah doživela brata Avsenik), se Ljubljana še živečega pričevalca o strahotah dvajsetega stoletja z novim kipom iz ateljeja Mirsada Begića ne more spominjati.
Prej v Trst pošilja sporočilo, da gosta z morja tako pogreša, da ga je v Tivoliju nadomestila s stalnim, javnim kiparskim portretom v nadnaravni velikosti. Večjega Pahorja ima kot Trst.
Oglaševalski pano
Bronasti Pahor po Tivoliju koraka s torbo, na kateri sredi razbrazdane površine brona izstopa logotip Mladinske knjige. Lahko kipi v Tivoliju, ki je eden nacionalnih parkov skulptur, postanejo nadomestek za oglaševalske panoje, ki jih tam ne moreš postaviti? Je torba Pahorjev univerzalno prepoznaven atribut, po katerem ga bodo pomnili po njegovi in naši smrti?
Zapis donatorjev ob spomeniku Gustavu Mahlerju.
V središču Ljubljane na novodobnih, poosamosvojitvenih spomenikih osebnostim logotipov na kipih ni. Donatorji so zabeleženi, a diskretno, v ozadju ali na napisih, oddaljenih od kipa. Če pustimo ob strani uvožene spomenike tujih avtorjev Njegošu, Karadžiću in ruskim vojakom ob Žalah ali kiparske dodatke k imidžu BTC (kjer se po besedah iz oddelka za stike z javnostjo pri določanju mesta za izpostavitev donatorjev posvetujejo s kiparji), obhod novejših spomenikov v centru Ljubljane ne odraža pretiranih samopromocijskih apetitov postavljalcev.
Donatorski zapis ob Obrazih Jakova Brdarja.
Najdaljši seznam donatorjev je v diskretni razdalji ob Mahlerju Bojana Kunaverja, podobno diskretni sta tablici z navedbo donatorstva Javne razstavetljave d. d. in LL Grosista ob Begićevem Ivanu Hribarju. Če želiš prebrati donatorski zapis Medis in družine Strnad ob Obrazih Jakova Brdarja na Ključavničarski, se moraš potruditi, na njegovih kipih na in ob Mesarskem mostu jih ni. Prav tako ne na Kocbekovem spomeniku Boštjana Drinovca, Plečnikovem spomeniku Polone Demšar v Trnovem, poprsju Adolfa Jenka ob Kazini ali na novem Begićevem poprsju na spomeniku Maxu Fabianiju ob Roški.
Ena donatorskih tablic ob spomenikun Ivanu Hribarju, na drugi je oznaka donatorstva Javne razstavetljave d. d.
Med poznavalci spomeniške dediščine je najnovejši »živi spomenik« že sprožil odzive. Spomenik je razočaral dr. Mateja Klemenčiča in dr. Beti Žerovc z umetnostnozgodovinskega oddelka Filozofske fakultete, vnela se je debata na Facebooku, h kateri so se pridružili dr. Miklavž Komelj, dr. Ana Kučan in drugi, tudi kustosi in umetniki.
Mnenja segajo od sočnega »Ojoj« iz akademskih sfer ali kratkega »Svašta. Kip živemu z reklamo sponzorja.« do čudenja Begićevemu pristajanju na sponzorske kompromise ter podatka, da je občinska komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij predlog Pahorjevega spomenika že lani enoglasno zavrnila.
Bik z logotipom
Glede logotipov obstaja sredi Ljubljane izjema, ki ni klasičen spomenik. Veliki bik Janeza Boljke na Bavarskem dvoru, ki ni nov, a je nov za Ljubljano. V prestolnico je predlani prišel kot ena redkih stvari iz stečajne mase podjetja MIP, kar so jih dotlej uspeli prodati, kljub protestom s Primorske, kjer je krasil zunanjščino pred mesnim diskontom v Kromberku.
Logotip podjetja MIP na biku Janeza Boljke pred Iliriko.
Stoji pred Iliriko, v kateri se ukvarjajo z delnicami, upravljanjem premoženja in s skladi, njegova soseda je borza, biki pa so znan simbol teh. Globalno razvpit rjuje na Wall Streetu v New Yorku, drugi so pred borzami v Londonu, Frankfurtu, Hongkongu, Mumbaju in še kje.
V zahodni kulturi ima bik bogato zgodovino simbolike, na Boljkovem pa z njo hitro opravi logotip s kratico nekdanjega goriškega velikana živilsko-predelovalne industrije, ki je v stečaju že osmo leto, njegovi nekdanji vodilni pa od letošnjega februarja obsojenci.
Bik z logotipom mesne industrije na plečih ni zmagovalec. Ni mu usojena osvojitev Evrope, kakršna je uspela bikcu Franceta Kralja na fontani pred Univerzo, donaciji Zlata in Jasne Kralj iz leta 1992, znak podjetja, za katerim so ostale tajkunska zgodba, obsodbe na sodišču in množica nepoplačanih zaposlenih, pa težko simbolizira borzo.
Komisija nasprotovala spomeniku
Komisija za postavitev javnih spomenikov v Mestni občini Ljubljana je soglasno in odločno nasprotovala postavitvi spomenika pisatelju Borisu Pahorju v ljubljanskem Tivoliju. Vlogo Založbe Mladinska knjiga, ki je predlagala tudi lokacijo v Tivoliju, je obravnavala 20. aprila 2016.
Komisija, ki jo vodi podžupan Aleš Čerin, sestavljajo Aleksander Bassin, Matjaž Počivavšek, Ana Kučan, Blaž Peršin, Nejka Batič, Karel Pollak, Gojko Zupan in Darja Pergovnik, sestankov pa se udeležujeta tudi podžupan za urbanizem Janez Koželj in vodja oddelka za kulturo Mateja Demšič, je po razpravi sprejela stališče, da predlogu MK nasprotuje iz naslednjih razlogov: lokacija postavitve ni sprejemljiva tako iz likovnega kot estetskega vidika; člani komisije so ponovno izpostavili problematiko že vnaprej izdelanih kipov, za katere komisija le išče lokacije postavitve oz. izdaja soglasja; komisija je mnenja, da se za izbiro najprimernejše likovne rešitve, za pomembne nove spomenike v mestu, izvede javni natečaj; komisija je mnenja, da je predlog nespodoben, nepieteten in neprimeren; za postavitev spominskega obeležja je pomembna historična distanca, zato spominskega obeležja ni mogoče postaviti še živi osebi.
Janez Koželj je predlagal vpis pisateljevega imena v tlakovec Aleje slavnih pisateljev in pesnikov pod Levstikovimi arkadami pred knjigarno Konzorcij. Zadnja seje komisije je bila pred dobrima dvema tednoma, na njej pa je Čerin člane seznanil z dejstvom, da bo spomenik postavljen 6. aprila. Sam je sicer mnenje komisije podpiral. Na tej seji je tudi prebral izjavo Borisa Pahorja, da se strinja s postavitvijo spomenika sebi.
Ker je MOL mnenje članov komisije ignorirala, nekateri izmed njih ne vidijo več smisla v članstvu. Ana Kučan je zato predvčerajšnjim predlagala skupinski odstop komisije, vendar do tega zagotovo ne bo prišlo. Kar štirje člani komisije od osmih so namreč zaposleni v mestnih službah.
Na MOL smo z Dela naslovili vprašanje, kdo je odobril postavitev spomenika. Odgovorili so nam, da je soglasje izdal Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet. Lahko bi ta oddelek vprašali, zakaj so ignorirali mnenje komisije. A to ne bi imelo smisla, ker bi dobili pitijski odgovor. Sklepamo, da je bila odločitev županova, ki je ob pisateljevi stoletnici vpričo slavljenca podprl idejo o postavitvi spomenika, pozneje pa besede ni hotel umakniti.
