Primestna hmeljišča bi skrili za drevesi

Za civilno iniciativo je petmetrski odmik zgolj simboličen.
Objavljeno
02. april 2018 22.16
Posodobljeno
13. april 2018 20.25
Hmeljišča na Koroškem, 14.4.2017, Radlje ob Dravi [hmeljarstvo]
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik

Slovenj Gradec – Ugodne razmere na trgu in razmah tako imenovanih kraft pivovarn so povzročili obnavljanje opuščenih hmeljarskih površin in nastajanje novih po vsej državi. A v Mislinjski dolini, kjer so se hmeljarji z novimi hmeljišči povsem približali mestu Slovenj Gradec, so zanetili pravo vojno med nasprotniki in zagovorniki hmeljarstva, ki ne pojenja, pač pa s prihodom pomladi dobiva le še nov zagon.

Slovenjgraški župan Andrej Čas je ustanovil komisijo, ki bo analizirala stanje in pripravila predlog ukrepov na področju urejanja trajnih nasadov na območju občine. V njej so predstavniki hmeljarjev, civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca (Civoz), vaških skupnosti Podgorje in Šmartno, četrtne skupnosti Polje ter strokovnjaka iz urada za varno hrano in s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora. Komisija, ki se je enkrat že sestala, razmišlja o vzpostavitvi monitoringa uporabe fitofarmacijskih sredstev, zasaditvi zelenih barier ob robu najbolj spornih hmeljišč ter o večjem odmiku hmeljišč od prvih stanovanjskih hiš. 

Slovenj Gradec se je znašel pred enakim problemom, kot so ga imele Radlje pred desetimi leti. Prebivalci Hmeline so se prav tako upirali širjenju hmeljišč v bližini svojih domov in trdili, da v času škropljenja fitofarmacevtska sredstva zanaša na njihova dvorišča. Župan Alan Bukovnik je naročil in plačal monitoring, ki je razgrete strasti kmalu pomiril, saj analize niso pokazale prekoračitev, dokončno pa je problem usahnil z gradnjo radeljske obvoznice, ki je od hiš primerno oddaljila največje hmeljišče v enem kosu v državi, veliko kar sedemdeset hektarjev. »V Radljah pritožb na račun škropljenja več nimamo. Hmeljarji škropijo hmeljišča zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Nikoli v vetru,« pove radeljski župan Alan Bukovnik.


Podobno kot hmeljiščem v bližini naselij nasprotujejo v Slovenj Gradcu, so jim pred časom v Radljah. Strasti so se pomirile, ko monitoring ni pokazal prekoračitev. Foto: Tadej Regent/Delo


Bariere postavlja tudi Civoz

»Monitoring je pravi ukrep, saj dokler ni meritev, bo med ljudmi ostajal dvom,« pravi Irena Friškovec, svetovalka za hmeljarstvo na Kmetijsko-gozdarski zadrugi v Celju. Monitoring zraka in tal podpirajo tudi hmeljarji in Civoz. Glede zelenih barier pa se mnenja že krešejo, čeprav so se na hmeljiščih v Polskavi izkazale za učinkovite. »Strinjal bi se le z barierami, ki bi obratno varovale tudi vpliv industrije in mesta na vas,« v imenu hmeljarjev pove pridelovalec Andrej Kresnik. »Sicer pa so bariere že prisotne, in sicer v nekaterih glavah. Postavili so jih ustanovitelji Civoza, ki brez kredibilnih strokovnjakov občane že štiri mesece strašijo s teorijami zarote.« 

Gregor Leskošek z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so zeleni pasovi ob hmeljiščih zgodbe na dolgi rok, na kratek rok pa so edini učinkovit ukrep pred zanosi v okolico škropilniki s šobami, ki proizvajajo večje in težje kapljice. Takšne ne potujejo daleč in ne povzročajo megljenja. Moderni pršilniki takšne šobe že imajo, zamenjava šob na starih pa tudi ni takšen strošek, da ga hmeljar ne bi zmogel. »V Sloveniji izvozimo več kot devetdeset odstotkov hmelja. Pridelovalci so s svojimi pridelki deležni natančnega pregleda. Kupci bi zavrnili hmelj, če bi uporabo nedovoljenih sredstev odkrili že v ostankih,« pove Leskošek. 

Novih hmeljišč ne bo

Lastnik hmeljišča, ki se je najbolj približalo mestu, je povečal odmik nasada od naselja. »V svojo škodo se je zato, da bi umiril situacijo, odpovedal 800 kvadratnim metrom rodovitne zemlje. To je več, kot zahteva zakon,« pove Andrej Kresnik. A Civozu, za katerim menda stoji že dva tisoč občanov in novi predsednik Peter Metulj, to ni dovolj.

Odmik je po njihovem simboličen, za prihodnji teden pa nezadovoljni napovedujejo novo novinarsko konferenco. Hmeljarji iz Mislinjske doline, ki so obstoječim hmeljiščem na 80 hektarjih letos dodali dvanajst hektarjev novih med Slovenj Gradcem in Turiško vasjo, so zagotovili, da novih nasadov hmelja ob strnjenih naseljih ne bo več. Občina je že sprožila postopek za spremembo pred kratkim sprejetega občinskega prostorskega načrta z omejitvami pri postavljanju hmeljarskih žičnic.