Tiskane izdaje
Šifra bi bila lahko snapdragon 400. Vendar večini ne bi povedala ničesar. Zato raje povemo, da smo preizkusili šest pametnih telefonov srednjega razreda z enako strojno zasnovo in podobno ceno - v razponu od 180 do 264 evrov z vezavo (pri Telekomu Slovenije) -, vendar zelo različnimi aspiracijami in zato tudi lastnostmi. Na tnalu so se znašli HTC desire 610 in desire 816, LG g3 s, nokia lumia 735 in lumia 830 ter sony xperia t3.
V uvodu omenjeni snapdragon 400 je procesor, ki poganja vse preizkušene modele. Le pri desire 816 in xperiji t3 tiktaka z nekoliko višjo hitrostjo (1,6 in 1,4 GHz), pri vseh ostalih pa z 1,2 GHz, peterica telefonov ima en gigabajt delovnega pomnilnika, le desire 816 1,5 GB, in vsi imajo enak grafični procesor (adreno 305). V poplavi skoraj enakih telefonov s skoraj identičnimi strojnimi lastnostmi vsak proizvajalec poskuša najti neko malenkost, zaradi katere naj bi njegov izdelek vsaj malo izstopal. Pri HTC-ju sta to stereo zvočnika na sprednji strani. Pri LG-ju tipke na zadnji strani ohišja. Pri cenejši lumiji naprednejši fotoaparat za "selfije", pri dražji pa zmogljivejši glavni fotoaparat z optičnim umirjevalnikom slike. In pri sonyju velik zaslon.
Na obeh lumijah seveda teče operacijski sistem windows phone, zato je enaka strojna oprema vseh teh telefonov dobra osnova za neposredno primerjavo "hitrosti" in odzivnosti tega sistema in androida. Nismo delali meritev, vendar pa po občutku telefonska okna delujejo bolj tekoče. Premikanje po aplikacijah, preklapljanje med njimi, zbujanje aplikacij iz mirovanja, vse to je malo hitrejše, vendar bi težko rekli, da so androidni modeli počasni.
Še največ znakov tovrstnih težav je kazal desire 610, kar mogoče nakazuje slabšo optimizacijo androidne preobleke sense pri tajvanskem proizvajalcu. Po drugi strani pa trojica androidov v igrah prikaže lepšo grafiko kot obe lumiji, ki sta odlični za vsakdanja opravila, ampak precej neprimerni za igre. V splošnem pa je letošnji Qualcommov procesor srednjega razreda povsem dovolj zmogljiv za večino uporabnikov. Pri windows phonu tudi gigabajt pomnilnika zadostuje, pri androidu pa bi si želeli vsaj še pol dodatnega gigabajta, ker je ta sistem s pomnilnikom pač bolj potraten.
Vsi tokrat preizkušeni telefoni podpirajo LTE na vseh v Sloveniji relevantnih frekvencah, tako da ste ob nakupu lahko brez skrbi glede hitrega prenosa podatkov.
HTC desire 610 (zaslon 4,7", 8 GB, fotoaparat 8 MP)
Med vso šesterico se je najslabše odrezal pri najbolj subjektivnem kriteriju - obliki in občutku v roki. Je oglat, prevelik glede na diagonalo zaslona - kar je značilnost vseh letošnjih modelov tega proizvajalca - in po občutku debelejši, kot v resnici je. Velikega ga med drugim delata zvočnika, ki pa sta kakovostnejša kot pri ostalih preizkušenih telefonih. HTC-jev uporabniški vmesnik je všečen, verjetno lepši od LG-jevega in Sonyjevega, vendar obremenjuje telefon. Zaslon in fotoaparat sta šibki točki tega izdelka. Prvi je med manjšimi (kljub velikosti telefona) in ima dokaj nizko razločljivost, fotografije pa nimajo veliko podrobnosti in algoritmi pogosto napačno ocenijo svetlobo. V splošnem je desire 610 tipičen neizstopajoč pametni telefon srednjega razreda. Njegova smola je predvsem v tem, da je konkurenca za le malo več (ali celo enako) denarja bistveno boljša in privlačnejša.
HTC desire 816 (zaslon 5,5", 8 GB, fotoaparat 13 MP)
Kar dolgo je trajalo, da je ta model našel pot do Slovenije, vendar mislimo, da bi bil po krivici spregledan, če ne bi bil v ponudbi naših operaterjev. Je morda prvi telefon srednjega razreda (pred lumijo 830), ki mu težko kaj resnega očitamo. Je pa zaradi velikosti nekoliko nišen model, ni primeren čisto za vsakogar.
Zaradi nekoliko višje frekvence procesorja in več pomnilnika hitrostno nimamo pripomb. Prav tako ima desire 816 zelo lep zaslon, čeprav se razločljivost 720 x 1280 točk na papirju zdi nekoliko nizka za 14 cm (5,5 palcev) diagonale. Toda še zdaleč ni vse samo v razločljivosti. Tudi fotoaparat s 13 milijoni točk je vsaj pol razredna nad ostalimi v tem razredu, boljša je samo lumia 830. In zvočnika sta pri telefonu s tako velikim zaslonom dobrodošel dodatek za večje užitke pri gledanju videa, medtem ko sta pri desire 610 z manjšim in precej manj kakovostnim zaslonom bolj v napoto. Še najbolj nas je motilo zvijanje ohišja ob malce večjem navoru in občutljivost zadnje strani na prste odtise. Toda telefon izgleda in deluje dobro, kar je najbolj pomembno. Cena pa tudi ni pretirana.
LG g3 s (zaslon 5", 8 GB, fotoaparat 8 MP)
Korejski proizvajalec poskuša že od modela g2 izkoriščati vse večjo prepoznavnost svojih paradnih izdelkov in njihov izgled širiti v nižje cenovne razrede. Prvi tak poskus, g2 mini ni bil najbolj posrečen, g3 s pa je nekoliko boljši približek dražjim modelom, a še vedno kar daleč od njih. Tokrat so od funkcionalnosti pravega g3 zadržali nekaj pridobitev LG-jeve programske opreme (denimo odklepanje zaslona s kodo), lasersko ostrenje fotoaparata in tipke na zadnji strani.
Telefon sicer zelo spominja na model g2, le površina je rahlo slabše izkoriščena, saj je roba okrog zaslona nekaj več. Je pa ohišje na sredini debelejše kot na robovih, kar prispeva k dobri ergonomiji. Zaslon ima za razliko od g2 mini razločljivost hd, po kakovosti pa nekoliko zaostaja za tistima v obeh lumijah, še posebej glede kontrastnega razmerja. Fotoaparat je soliden, ne pa vrhunski. Trajanje baterije je kar zgledno in nasploh je to telefon, ki nima veliko slabosti. Vendar tudi ne bo nikogar vznemiril.
Nokia lumia 735 (zaslon 4,7", 8 GB, fotoaparat 6,7 MP)
Na sejmu IFA, kjer je bil Microsoft prvič v vlogi proizvajalca pametnih telefonov in je predstavil oba tokrat preizkušena modela (zadnja z oznako nokia, najnovejša lumia 535 ima že napis Microsoft), se nam je ta model zdel eden najbolj prijaznih za rokovanje. Konkretni preizkus je takratni občutek samo potrdil. Lumia 735 je prijetno ozka in zaobljena tam, kjer je treba.
Nokia je tik pred prodajo Microsoftu dokončno izpilila oblikovalsko smer, ki jo je začrtala z modeloma n9 in lumia 800. Osnovna oblika je podobna, vendar zdaj z manj ostrimi robovi, telefon pa ni več iz enega kosa, ampak se celoten "ovoj" odstrani in razkrije baterijo in režo za pomnilniško kartico. Poleg tega ga je mogoče zamenjati in tako barvno prilagoditi telefon, vanj pa so integrirani tudi kontakti za brezžično polnjenje po standardu qi. Škoda pa je, da so varčevalni ukrepi za doseganje čim nižje cene odnesli fizično tipko za fotografiranje in tipke pod zaslonom - zdaj namreč tudi windows phone omogoča zaslonske tipke domov, nazaj in iskanje.
Zaslon vrste super amoled je med lepšimi sploh, polarizacijski filtri clearblack pa poskrbijo za bolj črne črnine in dobro vidljivost na soncu. Spet pa je zaradi nižanja proizvodnih stroškov izpadla možnost prikazovanja obvestil za izključenem zaslonu ("ošvrk"), kar je ena od uporabnejših posebnosti windows phona oz. telefonov iz družine lumia. Glavni fotoaparat ni nič posebnega, komaj si zasluži oznako carl zeiss. Še posebej samodejni način bi lahko bolje uganil, kaj fotografiramo.
Toda sprednji fotoaparat dejansko izstopa. Kar pet milijonov točk na tipalu za fotografiranje selfijev ali video pogovore je še vedno posebnost in rezultati so bistveno boljši kot pri večini drugih telefonov. Vprašanje pa je, če kdo kupuje telefon zaradi sprednje kamere. Lumia za zahtevano ceno predstavlja zelo dobro vrednost in je res simpatičen telefon. Škoda je le, da sicer manj prikupna lumia 830 za le nekaj evrov več odpravlja vse pomanjkljivosti 735-ke.
Nokia lumia 830 (zaslon 5", 16 GB, fotoaparat 10 MP)
To je telefon, ki ga Microsoftov marketinški oddelek označuje kot cenovno dostopen vrhunski model. In tokrat se lahko z marketingarji celo strinjamo. Manjka le nekoliko zmogljivejši procesor, morda zgolj snapdragon 400 pri višji frekvenci (denimo 1,6 namesto 1,2 GHz). Saj ne, da je lumia 830 počasna, daleč od tega. Pri večini vsakdanjih opravil ni nikakršnega zatikanja. Vseeno pa bi si za igre, za zagotovljeno dobro delovanje tudi po nadgradnjah operacijskega sistema in tudi za dober občutek - če naj bi bil to vrhunski telefon - želeli malce več procesorske moči in morda tudi več pomnilnika.
Kot rečeno pa ima lumia 830 vse tisto, kar manjka cenejši in manjši lumiji 735. Tipko za fotoaparat in tipke pod zaslonom. Možnost ošvrka. 16 namesto 8 gigabajtov vgrajenega prostora za podatke. In tudi tu je že privzeto prisotna podpora brezžičnemu polnjenju, ki deluje dobro, je pa razumljivo nekoliko počasnejše od žičnega in oddaja stalen zvok (tk-tk-tk). Poleg tega pa je sevanje zagotovo večje kot pri žičnem polnjenju.
Ta telefon tudi v praksi navdušuje s fotoaparatom. Fotografije so povsem primerljive s tistimi, ki jih delajo bistveno dražji telefoni, tudi iphone. Osvetlitev je večinoma pravilna, dinamični razpon soliden, podrobnosti kar veliko za telefonsko tipalo in v slabi svetlobi do izraza pride optični umirjevalnik. Povečave sicer razkrijejo prednost združevanja točk in večjega tipala pri dražji lumiji 930, saj je digitalnega šuma tam bistveno manj, toda razliko je treba namensko iskati in v svojem cenovnem razredu lumia 830 fotografsko nima konkurence.
Žal v času preizkušanja še ni bila na voljo nova aplikacija lumia camera, ki naj bi prinesla napredno spreminjanje osvetlitve fotografije, ko je že posneta, in predvsem pohitrila celotno izkušnjo, Zdaj je namreč fotoaparat pri tem telefonu nekoliko počasen.
Lumia 830 je hvalevreden odmik od splošne prakse v srednjem cenovnem razredu, kjer so izdelki običajno dovolj dobri na večini področij, na nobenem pa odlični. Pri Microsoftovem telefonu pa razen nekaj zmogljivostne zaloge za prihodnje nadgradnje niti zahtevni uporabniki ne bodo pogrešali veliko. V marsičem je lumia 830 celo boljša od malo starejše in dražje lumije 930.
Sony xperia t3 (zaslon 5,3", 8 GB, fotoaparat 8 MP)
Japonski proizvajalec je pri tem modelu ubral podobno taktiko kot tajvanski HTC pri desire 816. Telefon z večjim zaslonom za dostopno ceno. Xperia t3 je nekoliko manjša in cenejša od tajvanskega tekmeca, hkrati pa tudi nekoliko slabša. Pri hitrosti sicer ne zaostaja, kar je pričakovano, in Sonyjev uporabniški vmesnik je do strojne opreme celo bolj prijazen, prinaša pa več neželenih aplikacij, ki se jih uporabnik ne more znebiti.
Zaslon ima zaradi nekoliko manjše diagonale celo več točk na palec, vendar kvaliteta malo zaostaja. Ohišje pa je bolj ceneno in rob okrog zaslona je nič kaj elegantno dvignjen. Kar preprečuje gladko drsenje prsta, kakršno je mogoče pri lumiji 735 ali pri LG-ju. Fotoaparat je povprečen, nikakor pa ne najslabši v tokratnem preizkusu. Večpredstavnostna izkušnja je pri t3 slabša, kot jo ponuja desire 816. Ker je cenovna in velikostna razlika med njima majhna, gre naš glas v tem mini dvoboju HTC-ju.
Dva izstopajoča, eden bistveno slabši od ostalih
Noben od šesterice telefonov srednjega razreda ni slab, vsaj dva modela pa izstopata. Nokia lumia 830 ponuja lastnosti, ki jih doslej za tako ceno nismo bili navajeni, desire 816 pa je morda najbolj uravnotežen od vseh in prav z ničemer res ne razočara.
LG g3 s preverjeno in uspešno formulo modela g2 dokaj verno prenaša v nižji cenoven razred, medtem ko lumia 735 navdušuje predvsem z občutkom v roki in zaslonom, žal pa so njeni snovalci v lovljenju nižje cene žrtvovali nekaj posebnosti windows phona. Sony t3 stane skorajda toliko kot bolj posrečeni in izvirni desire 816, najcenejši model na preizkusu, desire 610 pa ne prepriča skoraj z ničemer. Če bi bil manjši, kar bi glede na velikost zaslona lahko bil, bi bila to njegova prednost, tako pa je edini od šesterice, ki ga odsvetujemo.
Z nobenim od ostalih ne boste kaj dosti zgrešili, vsaj dva pa sta tudi v družbi lanskih paradnih modelov za podobno ceno odlična izbira.
