Tiskane izdaje
Kajti nekaj je, če o tem črhne kaj mlajša generacija, nekaj povsem drugega, če to izjavi Stanko Kristl, predstavnik generacije, s katero se ta sodobna škatlasta praksa tako pogosto deklarativno utemeljuje. »Žlahtna tradicija« selektivno interpretiranega modernizma je nekaj, iz česar današnja arhitektura v veliki meri črpa svojo legitimnost.
Preprosto: kje so danes barve, kje eksperimenti v oblikovnih kompozicijah ... kje odrasla drznost, tista, ki si dovoli narediti celo »napako«, iti tisto malo čez rob in biti tako intrigantna, aktivna? Arhitektura v svoji okornosti, posledici zapletenih postopkov snovanja, investicije in gradnje ter seveda čez vse zaradi svoje trajnosti ni najbolj primerna za radikalne skoke. Zdi se, da se sila redko sestavi mozaik interesov tako, da se rodi Bobour, center Georges Pompidou. Večina nas vsak dan živi v drugačni arhitekturi. A tudi tu, na nerevolucionarnem polju, je ob spoštovanju vseh dejavnikov, lastnega strokovnega, investitorjevega, širšega javnega, kulturnozgodovinskega, naravovarstvenega itd. vedno mesto za nadgradnjo. Tisto kreativno, ki vse skupaj zamesi v paštico, ki poleg soli pozna začimbe, dovoli več kot samo dve sestavini, pozna kanček drznosti in je hkrati celostno zrelo zaključena.
Dalj ko sem navzoč v arhitekturnem oblikovanju, bliže sem razumevanju laičnega prezira teh arhitekturnih škatel. Bliže razumevanju zoperstavljanja poziciji, v katero se je zapredla dvorna arhitektura v splošnem. Dvorna bi bila tista, ki se je ujela v Graben, tista, ki si ciklično podeljuje nagrade in treplja po rami. Tista, ki nedvomno spada v trenutni evropski kvalitetni kontekst, a ne premore širine. Ena resnica, en krog, en slog. Čez eno resnico naenkrat se težko vidi od tod. Barve: siva idealiziranega vidnega betona, siva idealiziranega staranega nezaščitenega lesa, morda bela. In črna, kot so črna oblačila »pravega« arhitekta.
V vmesnem obdobju, torej med obdobjem klasičnega modernizma, ki nastavlja ogledalo sodobnemu nepriznanemu otroku lastne tradicije, sem imel čast slišati o sceni, ki so jo imenovali kafič arhitekti. Ti nikoli niso bili del arhitekturne smetane, z arhitekturo so trgovali med posedanjem v lokalih in bili posebne sorte frajerji. Vsaj zdelo se mi je, ko sem jih od daleč opazoval, da so uživali v tem, tako na polno. V primerjavi s smetano, kot sem jo sam poznal. Plejboj šarm jim ni bil tuj. Danes jih ne vidim več. A morda so prav oni zanetili, morda kar iz prikrite zavisti tistih drugih, eksplozijo raznoliko oblikovanih kafičev. In v nasprotju z arhitekturo tam danes najdete barve, plejado grafičnih motivov, konceptualne eksperimente ... madona, celo zakladnico oblikovnih motivov. Kot da bi se oblikovalci interierjev hoteli polastiti tiste sproščenosti in bonvivantnosti arhitekturnih plejbojev. Si drznili koketirati z uporabniki oziroma uživanti teh prostorov. Oziroma kar sami sproščeno uživati!
A arhitektura potrebuje širše zaledje. In morda preprosto ni generalno te svobodomiselne štimunge v Sloveniji. Oziroma je je zadnje čase bilo bolj malo. Dejstvo je, da arhitektura težko pelje (pa čeprav je morda videti, da počne točno to) svojo pot mimo splošne atmosfere v družbi. A zdaj se prebujamo iz dremavice krize. Bo v tem prebujanju mesto za globok vdih svežega zraka in morda celo za kak (pre)glasen vzklik? Jodl? Arijo?!
Andrej Mercina je arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG
* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, vodja za tržnih in potrošniških raziskave v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.
