Kaj se skriva za milijonskimi nagradami

Danes skoraj ni uporabnika elektronske pošte, ki ne bi vsaj enkrat prejel obvestila o najrazličnejših loterijskih zadetkih in nagradnih igrah, ki obljubljajo kar večmilijonske nagrade. Gre za najbolj tipično obliko nigerijske prevare, za čisto »klasiko« v neskončnem nizu spletnih prevar, ki obljubljajo velike denarne nagrade za tako rekoč nič dela oziroma vložka. Čeprav bi takšna lažniva elektronska sporočila morala dokončno ugasniti, še vedno uspešno najdejo žrtve, ki nasedejo goljufom. Seveda gre za prazne obljube in edini ustrezen odziv je klik na gumb Briši. Pa vendar, kako nas spletni goljufi prepričajo, da jim nakažemo denar, namesto da bi mi dobili tiste obljubljene milijone?

Osnovni mehanizem goljufije ostaja vedno enak. Prejmemo elektronsko pošto, da je naš e-mail naslov izžreban v nagradni igri, ki jo prireja znano podjetje (Google, Microsoft, Coca-Cola, IBM, Facebook ...), in da nam bodo podelili milijonsko vsoto. Seveda gre za izkoriščanje znanih podjetij brez njihovega dovoljenja, goljufi pa uporabijo njihove blagovne znamke in logotipe, da ustvarijo vtis verodostojnosti. Seveda hočejo vzpostavijo komunikacijo z nami, da nam lahko nakažejo denar, zato prosijo za naše podatke (ime, priimek, številko tekočega računa). V naslednjem koraku sporočijo, da bodo nakazali denarno nagrado in so ravno zato odprli nov račun na naše ime. Mar ni čudno, da bodo odprli nov bančni račun, čeprav so nas že prosili, da jim posredujemo številko osebnega transakcijskega računa?! Kot dokaz pošljejo tudi nekakšno potrdilo o računu, ki pa je seveda popolnoma potvorjen dokument.

Kmalu zatem nas pozovejo, da poravnamo stroške odprtja novega računa, največkrat prek sistemov Western Union ali MoneyGram. Gre za plačilna mehanizma, ki ne omogočata sledenja transakciji in sta ravno zato priljubljeni orodji spletnih goljufov. Nato sledijo vedno novi izgovori: treba je plačati davek, stroške vodenja računa, stroške odvetnika itd., žrtve tako nakažejo tudi par tisoč evrov. Ko prenehamo plačevati (izmišljene) stroške in zahtevamo obljubljeno nagrado, se tudi komunikacija prekine. Tudi če goljufijo prijavimo policiji, so možnosti za povrnitev denarnega oškodovanja tako rekoč nične, saj se goljufi nahajajo v državah, kjer ne moremo računati na uspešen pregon tovrstnih kaznivih dejanj, npr. Nigerija, Gana, Kamerun.

Nigerijska prevara pod pretvezo milijonskega zadetka

Žal velikodušna nagrada ne bo podeljena, gre za poskus nigerijske prevare.

Poskus nigerijske prevare lahko hitro prepoznate

1. Prvi in najočitnejši znak, da gre za spletno prevaro, je neverjetna denarna nagrada, za katero se niti niste potegovali. Še vedno velja stara spletna modrost: »Če se nekaj zdi prelepo, da bi bilo res, potem najverjetneje ni.« Najpogostejša vaba, ki jo goljufi nastavijo, so velike obljube, pa naj bodo superzaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjeta za en sam »Like« ali neverjetno poceni izdelki.

2. Čeprav naj bi bil izžreban le vaš elektronski naslov, takšna sporočila potujejo še na tisoče drugih naslovov, kar hitro prepoznate iz polja »undisclosed-recipients«. Prav tako ne spreglejte elektronskega naslova, s katerega je prišlo obvestilo o nagradi, saj goljufi navadno uporabljajo brezplačne elektronske predale (Gmail, Hotmail, BluMail itd.). Mar ni nenavadno, da podjetja, kot so npr. Facebook, Microsoft ali Coca-Cola, uporabljajo za komunikacijo brezplačne ponudnike elektronske pošte?

3. Najbolj resen znak za alarm je, če nekdo od vas zahteva plačilo stroškov prek sistemov Western Union ali MoneyGram! Ta plačilna mehanizma sta namenjena hitremu prenosu denarja fizičnim osebam, sledenje nakazilu pa ni možno in sta prav zato priljubljeni orodji spletnih goljufov.

Nigerijske prevare se pojavljajo v številnih različicah. Spreminjajo se scenariji, ki so včasih že prav neverjetni, cilj goljufov pa ostaja enak − prepričati žrtve, da nakažejo denar za izmišljene stroške, kar pa je malenkost v primerjavi z veliko denarno nagrado, ki naj bi jo prejeli. Naslednjič, ko boste prejeli e-mail, da ste edini dedič pokojnega naftnega magnata, ali pa vam bo pisal bančni uslužbenec in vas prosil za prenos milijonov v drugo državo, za kar boste seveda bogato nagrajeni, brez skrbi izbrišite sporočilo. Pravljice na spletu ne obstajajo!

***

Jasmina Mešić je koordinatorica programa Varni na internetu.

Program Varni na internetu je nastal, da bi ozaveščal o nevarnostih, ki prežijo na povprečnega spletnega uporabnika. Ta vsakodnevno uporablja spletno bančništvo, nakupuje v spletnih oglasnikih in spletnih trgovinah, komunicira prek družbenih omrežij, na spletu išče informacije in opravlja različne počitniške rezervacije.

Njihova naloga je, da širšo javnost informirajo o vseh vrstah spletnih goljufij, katerih posledica je finančno oškodovanje žrtve, opozarjajo na varno uporabo spletnega bančništva in poudarjajo pomen varovanja naše identitete na družbenih omrežjih.

V programu Varni na internetu še posebej veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju uporabnikov o aktualnih spletnih prevarah in jih učijo prepoznavati najočitnejše znake spletnih prevar. Njihovi strokovni sodelavci pa nudijo brezplačno svetovanje tako fizičnim osebam kot podjetjem in organizacijam.

***

Rubrika Varni na internetu je na sporedu vsak tretji torek ob 10. uri.

Vabimo vas tudi, da sledite rubriki Zaženi se in spremljate, kako lažje navigirati po birokraciji, ter Pravu za vse, kjer objavljamo uporabne pravne nasvete.

***

Po dosjeju prispevkov Varni na internetu lahko brskate TUKAJ.