Tiskane izdaje
Ne, nočem pisati o aferi Jair Netanjahu. Neomajno zavračam. Ni sile na svetu, ki bi me v to prisilila. Toda vseeno pišem o Jairju, prekleto. Ne morem se upreti. Morda gre v resnici za nekaj več kot govorice in morda je to nekaj, česar ne smemo prezreti.
Gre za pogovor treh mladeničev izpred dveh let v avtomobilu. Eden od mladeničev je bil Jair, najstarejši od dveh Netanjahujevih sinov. Jair je dobil ime po vodji »Sternove tolpe«, čigar pravo ime je bilo Abraham Stern. Ta se je leta 1940 odcepil od podtalne organizacije Irgun. Takrat so se Angleži sami upirali nacistični Nemčiji, in medtem ko je Irgun za nekaj časa ustavil vse akcije proti angleški vladi, je hotel Stern ravno nasprotno: izkoristiti trenutek za izgon Angležev iz Palestine. Ustrelila ga je angleška policija.
Mladi Jair je s prijateljema pijan krožil po telavivskih striptiz barih, kar pa je domnevno zgolj vljuden naziv za bordel. Nekdo se je potrudil in snemal pogovor med mladeniči, sinovi predsednika vlade in dveh najbogatejših »tajkunov« v državi. Posnetek je zdaj prišel na dan. Od njegove objave naprej skoraj nihče v Izraelu ne govori o ničemer drugem.
Na posnetku Jair zahteva od prijatelja Nira Maimona 400 šeklov (okoli sto dolarjev) za obisk prostitutke. Ko ta odkloni, Jair zavpije: »Moj oče je dal tvojemu očetu koncesijo, vredno milijardo dolarjev, ti pa mi nočeš dati 400 šeklov?« Dotična koncesija zadeva bogata plinska polja na morju poleg izraelske obale. Jair pokaže zelo nagnusno tudi svoj globok prezir do ženskega spola. Prijateljema ponudi spolne usluge svojega bivšega dekleta.
Posnetek vzbudi cel kup vprašanj, vsako pa je bolj neprijetno od drugega. Najprej, kdo je snemal? Razen Jairja in njegovih dveh prijateljev sta bili v avtomobilu samo še dve osebi: voznik in telesni stražar. To pa vzbudi še več vprašanj. Najprej, zakaj 26-letni moški sploh ima telesnega stražarja in zakaj prav za kroženje po striptiz barih? Jair ne zaseda nobene uradne funkcije. Nobenemu sinu ali hčeri kateregakoli dosedanjega premiera ni bil dodeljen telesni stražar. Ni znano, da bi dotičnemu sinu pretila kakšna nevarnost. Zakaj moram torej plačevati zanj?
Drugič: kaj pa voznik? Jair se je peljal v vladnem avtomobilu, ki ga je vozil vladni voznik. Zakaj? Kakšno ima sploh pravico, da se vozi v vladnem avtomobilu, in to na takšne eskapade? Dogodek je pritegnil pozornost javnosti glede privilegijev tega sina. Kdo je Jair Netanjahu? S čim se preživlja? Odgovor je preprost: z ničimer. Nima izobrazbe in je brez službe. Živi v državni uradni rezidenci v Jeruzalemu in se prehranjuje na državne stroške. Kaj pa je z njegovimi dosežki? Edino služenje, ki ga je opravil, je bilo kot vojak v uradu vojaškega predstavnika za javnost, kjer ni tveganja, da te zadene leteči naboj. Treba se je zelo potruditi, da dobiš tako ugodno službo v vojski.
Vsak bralec ali bralka se o sebi lahko vpraša, kje je bil ali bila v starosti 26 let. O sebi lahko rečem, da sem imel pri tej starosti za seboj nekaj let služenja v podtalni organizaciji Irgun, eno leto neprestanih bojev v priznani vojaški enoti komandosov, bojne rane in začetek kariere kot glavni urednik agresivne novičarske revije. Kruh sem si služil od petnajstega leta naprej. To pa ni nekaj posebnega, na kar bi bil ponosen. Številni ljudje iz moje generacije imajo podobno preteklost (z izjemo novinarskega dela, seveda).
Vendar lahko ta del zgodbe razložimo na podlagi značaja dotičnega mladeniča. Ali je lahko starš odgovoren za značaj svojega potomstva? Netanjahu tako kot številni drugi politiki ni imel časa za svoje otroke. Mama je tista, ki nosi največ odgovornosti. Saro Netanjahu, ki je znana tudi kot »Sara'le«, večina ljudi ne mara. Nekdanja stevardesa, ki je »ujela« Benjamina v letališki brezcarinski trgovini in postala njegova tretja žena, je naduta in prepirljiva. Neprestano je v konfliktu s hišnim osebjem, ki ga plačuje vlada. Nekateri od teh prepirov so prišli na sodišče.
To so sicer vse družinske zadeve, ki pa vendarle vzbudijo nekaj temeljnih političnih vprašanj. Kakšni so družabni stiki premiera, ki je sin revnega univerzitetnega profesorja in vladne uslužbenke? Njegov potomec se druži s sinovi najbogatejših ljudi v državi, ki so obogateli z dejavno pomočjo predsednika vlade. Netanjahu ima vpliv na vladno financiranje velikih projektov. Trenutno izvaja policija vsaj štiri ločene preiskave glede Netanjahujevih osebnih finančnih zadev. Tako rekoč vse njegove sodelavce in prijatelje preiskuje policija. Njegovega najbližjega prijatelja, ki je odvetnik in njegov sorodnik, preiskujejo zaradi nakupa izjemno dragih nemških podmornic. Vojska trdi, da vseh ne potrebuje.
V zasebnem življenju Netanjahuja preiskujejo, ker je menda od superbogatih »prijateljev« v zameno za določene usluge prejemal šatulje z najbolj dragimi kubanskimi cigarami. Saro'le preiskujejo, ker je od nekega drugega milijarderja prejemala redne pošiljke zelo dragega rožnatega šampanjca. Zahtevala je tudi, da ji kupi nakit.
Celotna atmosfera javne in zasebne korupcije na vrhu države nima zveze z našo preteklostjo. Gre za nekaj novega, kar odraža Netanjahujevo dobo. Česa takšnega si ni bilo mogoče v času Davida Ben-Guriona niti zamisliti. Njegov sin Amos je bil sicer vpleten v nekatere afere, ki jih je moja revija razkrila, toda še zdaleč ni bilo to podobno zdajšnji situaciji. Menachem Begin je kot član kneseta mnogo let preživel v istem dvosobnem stanovanju, kjer se je prej skrival kot najbolj iskani terorist v angleški Palestini. Golda Meir, Jicak Rabin in Šimon Peres so živeli v skromnih razmerah.
Javnost ima Netanjahuja za »kralja« in celo »cesarja«, prav tako pa govorijo o »kraljevi družini«. Zakaj? Eden od razlogov je prav gotovo časovni dejavnik. Netanjahu je že četrtič premier, kar je veliko preveč. Oblast pokvari in absolutna oblast pokvari absolutno, je rekel lord Acton. »Absolutno« bi lahko nadomestili z »dolgotrajno«. Človek na oblasti je obkrožen s skušnjavami, prilizovalci in pokvarjenci. V toku časa njegovo upiranje skušnjavam splahni. Takšni smo na žalost ljudje. Po neskončnemu predsedovanju Franklina Delana Roosevelta, relativno poštenega in učinkovitega vrhovnega voditelja, so Američani storili nekaj zelo pametnega. Predsedovanje so omejili na dva mandata. Ugotovil sem, da je osem let ravno prav.
(To se nanaša tudi name. Član parlamenta sem bil deset let. Ob pogledu nazaj sem ugotovil, da je osem let dovolj. Zadnji dve leti sem bil manj entuziastičen in manj bojevit.)
Netanjahuja ne sovražim, kakor ga sovražijo številni Izraelci. Kot oseba me ne zanima. Vendar pa sem prepričan, da je za prihodnost Izraela nevaren. Njegova obsedenost s tem, da se oklepa oblasti, ga sili v prodajo našega nacionalnega interesa nekaterim interesnim skupinam. Ne gre samo za milijarderje, ampak tudi za pokvarjen religiozni establišment ter še mnoge druge. Takšen človek ni zmožen skleniti miru, tudi če bi to hotel. Sklenitev miru zahteva močan značaj, ki tvega morebitno odstavitev. Takšen pogum Netanjahuju niti ne pride na misel.
Povej mi, kdo je tvoj sin, in povedal ti bom, kdo si.
***
Uri Avneri je starosta izraelskega mirovniškega gibanja, veteran izraelske vojne za neodvisnost, dolgoletni poslanec kneseta, novinar, aktivist, ustanovitelj mirovniške organizacije Guš Šalom.
Njegove prispevke smo zbrali v dosjeju Sporočila miru iz dežele vojne.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
