Dom in svet: Ameriški včeraj, naš jutri

Ameriške volitve vplivajo na ves svet, ameriške volitve vedno spremenijo svet. V nekem smislu so tudi naše volitve, mogoče bi moral ves svet voliti ameriškega predsednika. Ta hip že veste, ali je najmočnejša država na svetu izvolila prvo predsednico, političarko z dolgo, predolgo zgodovino – progresistiko, ki je preveč neoliberalka, feministko, ki je preveč žena; ali outsiderja, nepredvidljivega milijarderja, ki nastopa proti političnemu establišmentu. Toda ne glede na Hillary Clinton ali Donalda Trumpa v Beli hiši je ameriški vpliv sam po sebi vseobvladujoč. Vse, kar se zgodi v Združenih državah, se slej ko prej zgodi drugod.

Vsak ameriški trend slej ko prej postane tudi evropski trend, vse, kar počnejo Američani, najmanj čez nekaj let počnemo tudi mi, Evropejci. Z druge strani Atlantika niso prišli samo barvni televizorji, iPhoni in botoks, temveč tudi neoliberalizem, kriza, obsedenost z varnostjo in terorizmom, krčenje človekovih pravic in svoboščin, gensko spremenjeni organizmi, zmanjšana kontrola finančnega sistema, vpliv lobijev in velikega kapitala na politiko, finančni derivati ...

Poleg (pop) kulture so tudi vélike ideje večinoma ameriške: ali pretirano pozitivne, kot prehitro slavljenje »zmagoslavja demokracije« Francisa Fukuyame, ali pretirano negativne, kot »spopad civilizacij« Samuela Huntingtona, ali metafore globalizacije, na primer »ploščati svet« Thomasa Friedmana. To je prepogost, poenostavljen način, kako v zadnjih desetletjih dojemamo svet.

Tudi splošnejši trendi, recimo kultura strahu, strah kot prevladujoče občutenje Zahoda, ranljivost in identitetna kriza, se pretakajo s te in one strani Atlantika, pa čeprav ju pogajanjajo različni razlogi; Novi svet vedno zre v prihodnost, staro celino praviloma bolj obvladuje preteklost.

Svetovna razmerja moči so se močno spremenila, in vendar so Združene države zaradi kombinacije moči – politične, vojaške, ekonomske, diplomatske in kulturne – še vedno najmočnejša država na svetu, ameriški vpliv na globalno trgovino, kulturo in svetovne konflikte je največji. Finančna kriza se je začela v ZDA, one so bile katalizator krize: s padcem banke Lehman Brothers leta 2008 je nastala evropska dolžniška kriza in številne države, predvsem Grčija, so se sesule, kriza se je razširila na realno gospodarstvo celotnega sveta, povzročila globalno recesijo. Tudi zaradi ameriških vojaških intervencij na Bližnjem vzhodu je Slovenijo lani prečilo toliko beguncev. Američani prvi torek v novembru vsake štiri leta izvolijo več kot samo novega predsednika.

Med vsemi demokracijami so te volitve najpomembnejše, nausodnejše volitve na svetu, na vse nas vpliva njihov izid. Ne glede na to, ali ste slovenski državljan ali državljan sveta, se vas bo dotaknil pravkaršnji izid. Recimo samo zelo neposredni vpliv, intervencionalizem Hillary Clinton oziroma izolacionizem Donalda Trumpa: z njeno fasciniranostjo nad vojaško močjo in hujskaško politiko ali z njegovo mentaliteto zidov bomo imeli tukaj še veliko težav.