Tiskane izdaje
Nobelova nagrada je spolitizirana. Letos so jo podelili prvi Kitajki v zgodovini. In čeprav jo je Tu Youyou prejela zaradi dosežkov v psihologiji in medicini, se prav skozi zgodbo o kitajski znanstvenici prebija močno politično sporočilo: znanost, in ne ideologija, je edini dom, v katerem stanuje resnica.
Ko so Tu izbrali za vodjo skupine, odgovorne za skrivni »projekt 523«, ki se je začel leta 1967, so na stenah kitajskih inštitutov visele parole: »Premagajmo malarijo z mislijo Mao Zedonga!« Kakor da bi bili obsedeni s kultom svojega vodje, so bili Kitajci pripravljeni verjeti vsem njegovim razlagam družbenih odnosov, zgodovine, delitev sveta in prerokb prihodnosti.
In ko so mladi farmakologinji naložili partijsko nalogo, ki je določala, naj poišče zdravilo proti nevarnemu zajedavcu, ki se očitno ni odzival na Maovo misel, se ji je naloga zdela pravo olajšanje. V laboratoriju je imela samo vodo in mikroskop, vendar je bila zadovoljna, da se lahko sredi duhovnega kaosa in ideološke histerije posveti nečemu konkretnemu, koristnemu in racionalnemu.
Nobelova nagrada je letos spolitizirana, in to na edini pravi način. Podelili so jo znanstvenici, ki je zaradi absurda odkrila nekaj pomembnega za vse človeštvo. Tu Youyou se je rodila v Ningboju, mestu, ki leži blizu rojstnega mesta Čangkajška, vodje Kuomintanga (Nacionalistične stranke), zato je zaradi geografskega vpliva na ideološke delitve del njene širše družine pobegnil na Tajvan, ko je prevzel oblast komunizem. Zato je veljala za sumljivo in so jo dvakrat umaknili s projekta ter jo poslali na najrevnejša območja Kitajske. Da se bo malo učila od kmetov.
In res se je. Prav na teh kitajskih območjih – najbolj odmaknjenih in najmanj razvitih – je razsajala malarija, zato je Tu tam lahko zbrala največ tradicionalnih receptov, ki so jo pripeljali do rastline Artemisia annua oziroma »qinghao«, kakor ji pravijo na Kitajskem. Tako je mladi znanstvenici zaradi kazni uspelo doseči nekaj, za kar si je do takrat več let zaman prizadevalo na stotine njenih kolegov.
Nobelova nagrada je tokrat spolitizirana tudi zato, ker je poudarila osebno odgovornost za vse, kar počnemo, tudi za znanstvena odkritja. Potem ko je Tu Youyou odkrila artemisinin, zdravilo proti malariji, ni vedela, kako preveriti, ali je morda nevaren za ljudi. Preizkusila ga je na sebi. »Prepričana sem bila, da je to moja dolžnost ... Mislila sem, da je tudi to sestavni del mojega dela.« Mar ni to sporočilo farmacevtskim mogotcem? Ali ni to parola, ki bi morala viseti na stenah vseh velikih družb, ki pošiljajo na trg škodljive izdelke, ne da bi se zmenile za posledice?
Nobelova nagrada za Tu Youyou je res spolitizirana, ker razkriva zgodbo, v kateri bi se lahko prepoznali mnogi narodi. Nekateri njeni kitajski sodelavci so takoj vzkliknili, da si Tu ne zasluži tega priznanja, češ da je bil to skupinski projekt. Vsi so sodelovali pri njem. Pravi čudež, da ni nihče izjavil, da bi bilo treba nagraditi Mao Zedonga, ker je ukazal začetek izvajanja projekta in pregnal Tu v gorske vasi z velikimi količinami rastline Artemisia annua na neobdelanih pobočjih.
Ko je zazvonil telefon v stanovanju Tu Youyou, nagrajenka ni slišala klica iz Stockholma. Pri skoraj 85. letih je namreč naglušna. Ne ve, ali bo decembra lahko odpotovala na Švedsko. Nekoliko jo boli hrbet. Kljub temu je nobelovka. Končno. K sreči je tudi ta nagrada spolitizirana. Tokrat na pravi način.
