Celjski tlačani in knezi: Živi ali mrtvi

Hočemo delati in zaslužiti, ne pa vedriti na pokopališču.

Objavljeno
23. december 2016 07.47
Celje
Brane Piano
Brane Piano
Celjski knezi niso bili uspešni na razpisu za ureditev treh nadstropij blagovnice T v podjetniški inkubator. Propadli so tudi na razpisu za gradnjo poslovne cone v Medlogu. Zato so 437.000 evrov v proračunu 2017 razporedili drugam. »Na ta račun so se sprostila sredstva v proračunu,« je na knežji komisiji za kmetijstvo razložil prvi celjski skrbnik okolja, prostora in komunale Dušan. Kam so jih prerazporedili? Največji del bodo porabili za večji nadstrešek mrliških vežic na mestnem pokopališču. Nergamo. Tlačani hočemo delati in zaslužiti, ne pa vedriti na pokopališču!

Sicer nam je všeč, da na pokopališču, kjer na vstajenje čakajo knezi in tlačani, letos ni zmanjkalo prostora. Kmalu bo dve leti, kar je pokopnih mest dovolj. Samo letos je občina zgradila 50 novih žarnih grobov in še 14 grobov za pokop po islamskih šegah. Ponosni smo tudi, da noben tlačan ne protestira, ker ne bi hotel ležati na istem britofu kot bratje muslimani.

V Velenju je čisto drugače. Tam nočejo ubogih prebežnikov niti v samskem domu, kaj šele kje drugje. Tudi v Šoštanju ne želijo imeti hiše za integracijo tujcev, čeprav jo imajo v bližnjem rudniku že več desetletij. Pa tudi v Celju bo podzemne integracije kmalu konec. Vesoljna Slovenija nikoli ni mogla razumeti, kako lahko v knežjem mestnem svetu deluje glasovalni stroj, ki je sestavljen iz desnice in levice. Zdaj lahko reče – no, saj smo vedeli.

Stroj se ustavlja in bo kmalu razstavljen. Hočemo reči, evo, pa je počilo, ko je prvi knezov pooblaščenec Marko skočil v hrbet knezu Bojanu in so vsi njegovi svetniki, pa še nekaj drugih opogumljenih s to nezvestobo, glasovali proti županovemu predlogu za podražitev stavbnega nadomestila. Malo se veselimo, da ni podražitve, in čakamo, da bo še več perja šlo v zrak.

Se pa povsem strinjamo s prvim knezom Bojanom, da je državno zavlačevanje z razpisi za denar iz evropskih vreč, medtem ko se izteka že tretje leto druge finančne perspektive, katastrofa. Delimo tudi njegovo bojazen, da bodo, ko se bo mudilo, župani spet morali opolnoči čakati na pumpah za oddajo prijav na zadnje pozive za razdelitev denarja.

Pa srda ne kaže usmerjati le v Ljubljano. Na čisto svežih prvih razpisih je letos tudi Celje pogorelo. Županove logike, da nam jo je spet kakšen pisarniški škric v Ljubljani zakuhal, pa ne sprejemamo. Kakšni so bili projekti, kako slabo jih je »kvalitetna strokovna ekipa« napisala, zakaj druge občine znajo dobiti denar? Kdo si je izmislil kupiti blagovnico T za »start-up« Generator in ni pomislil, da morda minister Zdravko zaradi pravil EU ne bo dovolil podjetniške cone v starem mestnem jedru?

Vsaka katastrofa je za nekaj dobra. Potres natrese denar za nove hiše, poplave, sicer po dolgih 18 letih, naplavijo protipoplavne ukrepe… Odganjanje neumnosti, ki jih pošiljajo iz mesta celjskih knezov, od evropskih jasli, pa tudi ni samo slabo. Dobili naj bi večji nadstrešek na mrliški vežici. Pa tudi iz tega ne bo nič. Spomeniško varstvo ga ne dovoli.

Zaradi poplav nam cmoka v čevljih, zaradi poslavljanja od pokojnih imamo solzne obraze pa niti glav ne bomo imeli na suhem. Niti tisti, ki jih še imamo.