Lahko začnemo znova?

Božični čas ima poseben čar. Takrat si dovolimo biti iskreni, pa čeprav zato tudi ranljivi. Takrat si dovolimo izreči svoje najbolj skrite želje.

Sodim med tiste, ki se sekirajo na zalogo in ki jih je obenem strah, da bo vse, kar je lepo in dobro, hitro minilo, ker pač ne more dolgo trajati. Na srečo me obdajajo ljudje, ki me znajo blagohotno opozoriti, da kakšne stvari niso vredne vznemirjanja, še najmanj pa na zalogo. Morda je zdaj pravi trenutek, da to sporočilo poskusim predati naprej.

Leto 2016 je bilo težko leto. Izgubili smo množico ljudi, ki so pomembno zaznamovali naša življenja, tudi če jih osebno nismo nikoli srečali. Prvi na mojem seznamu je bil David Bowie, zadnji Leonard Cohen. Vmes in tudi še potem se jih je zvrstilo še mnogo, ki so svet obogatili z glasbo, besedami, igro.

Nekateri so še med nami, na primer nobelovec Bob Dylan, ki je z nagrado, in potem za nameček še z nedosegljivostjo in izmikanjem, vznemiril javnost. Si jo je res zaslužil? So njegove besede v pesmih vredne tega prestižnega priznanja?

Zakaj so najprizanesljivejše besede rezervirane za tiste, ki jih več ni?

Leto 2016 je bilo težko leto, a ne le zaradi odhoda velikanov. Leta 2016 smo bili priča številnim tragedijam in trpljenju še ni videti konca. Trpljenju, ki ga človeku povzroča človek. In vendar je verjetno vsem ljudem na svetu skupno, da si želimo enake, večinoma preproste stvari. Želimo si zdravje, srečo, tudi če je včasih neoprijemljiva, in mir na svetu. Želimo si ljubezen, strpnost, sočutje, razumevanje. A ravnamo, kakor da je to samo naša želja.

Mnogi od nas ne moremo spreminjati sveta, tudi če si to morda želimo. Lahko pa vedno znova poskušamo. Od nas je odvisno, ali bo svet, ki je bil leta 2016 po ugotovitvah sestavljavcev slovarja Oxford postresničen, ta pridevnik so namreč razglasili za besedo iztekajočega se leta, v letu 2017 bolj alt-right ali bolj hygge.* Besedo leta izberejo sestavljavci slovarja Oxford. Izraža stanje družbenega duha minulega leta. Leto 2016 je bilo torej leto, v katerem so objektivna dejstva manj vplivala na oblikovanje javnega mnenja kot čustva in osebna prepričanja. Slovaropisci so nam v eni besedi znova pokazali, kako zelo se spreminja naš svet.

A leto 2016 je bilo tudi leto nekih drugih besed, besed, ki jih je legendarna Patti Smith izgovorila na prestižni podelitvi Nobelovih nagrad. Nastopila je s pesmijo Boba Dylana in za hip ostala brez besed. Pozneje je pojasnila, da jih ni pozabila, le izreči jih ni mogla. To se na takih prestižnih prireditvah ne dogaja, še posebno pa ne takšnim glasbenim zvezdam, kot je ona. »Opravičujem se, žal mi je. Lahko začnemo znova?« Ko jih je izrekla, je svet za nekaj sekund obstal.

»V takih trenutkih se ljudje začnejo v zadregi presedati. A ne tokrat,« je pozneje zapisal glasbenik Alf Horberg, ki je v tistem trenutku stal na odru za glasbeno ikono. Kajti v trenutku, ko je Patti Smith na odru za trenutek ostala brez besed, je človeštvo znova občutilo, kaj je to človeškost.

»Najprej sem si mislil, ojej, uboga Patti,« je zapisal glasbenik v komentarju pod posnetkom njenega nastopa. A potem je občutil naklonjenost – do tega, kdo pevka je, do tega, kaj zastopa, in do tega, kaj sporoča besedilo Dylanove pesmi. Pevka se je zapletla v verze, ki govorijo o opotekanju. »Tega trenutka ne bom nikoli pozabil. Ne zato, ker je šlo nekaj narobe, ampak zaradi vsega, kar mi je dala. V tistem trenutku je poosebljala vse, kar je lepo v človeški ljubezni, v človeški krhkosti in človeškem hrepenenju. Kaj, če bi vsi lahko rekli, opravičujem se, nekaj je šlo narobe, lahko začnemo znova?«

To je tudi moja skrita želja, ki jo lahko v teh čarobnih dneh izrečem na glas. Kaj, če bi vsi lahko večkrat izrekli, opravičujem se, nekaj je šlo narobe, lahko začnemo znova?

Naj bo leto 2017 bolj hygge od leta 2016. Izbira je naša.

*Besedna zveza alt-right označuje ekstremno konservativne desničarje v ZDA, danski hygge pa je sinonim za vse, kar ponuja toplino in udobje.