Tiskane izdaje
»Zelo intenzivno bomo pripravljali davek na nepremičnine,« je napovedal minister za finance Dušan Mramor, ko je javnosti poročal o prvi obletnici vlade, ki je zanj osebno pomenila tudi prvo obletnico ponovne, druge zaposlitve na delovnem mestu finančnega ministra. To je njegova prednost. Večina ministrov namreč ne izpolnjuje merila o izkušnjah na podobnem delovnem mestu, ki ga delodajalci v zasebnem sektorju posebno radi uporabljajo. Po letu 1991 so se skoraj vse vlade in vsi finančni ministri ukvarjali z davkom na nepremičnine – tudi sedanji.
Minister za finance je v jesenski napovedi o ciljih na davčnem področju ponovil spomladanske načrte: znižati obdavčitev dela, zvišati obdavčitev kapitala in nikakor ne opustiti načrtov o novem davku na nepremičnine. Vlada Mira Cerarja ponavlja vajo, ki je predhodnici, vladi Alenke Bratušek, ni uspelo opraviti: četudi so njeni poslanci 29. novembra 2013 uzakonili oderuško dajatev, tako da je 1. januarja 2014 že veljala, ne državi ne občinam ni prinesla niti centa, ker so ustavni sodniki zakon o njej tri mesece pozneje razveljavili, hkrati pa še več določb iz zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki so bile povezane z obdavčitvijo. Davčna osnova je bila namreč posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki jo po zakonskih določbah ugotavlja geodetska uprava.
Socialni partnerji so se v sporazumu za leti 2015 in 2016 sicer zavezali, da nova dajatev zavezancev ne sme obremeniti bolj od zdaj veljavnih, kako pa bo ministrstvo za finance doseglo novo ureditev z enakimi obremenitvami, je kar zanimiva uganka. Ne smemo pozabiti, kako brezobzirno nas je nameravala nekdanja vlada oguliti s ponesrečenim novim davkom na nepremičnine: prebivalstvu je nameravala naložiti približno 50 milijonov evrov dodatne dajatve, povprečna obdavčitev bi bila dvakrat višja od veljavne. Oderuški zakon zanesljivo ne bi prišel tako hitro do ustavnega sodišča, kot je, ali pa sploh nikoli, če ne bi z visoko obremenitvijo grozil podjetništvu, cerkvenim nepremičninam in pravici občin do lastnih virov, ampak bi se plenilci osredotočili le na prebivalstvo. Vlada Alenke Bratušek se je v propadli zakon zakopala kot v zlato jamo: približno 194 milijonov evrov, kolikor občinam prinašajo nepremičninske dajatve, je hotela zvišati najprej na 460 milijonov evrov, od katerih bi pol velikanskega plena dobil državni proračun in drugo polovico občinski, nazadnje pa je svoja pričakovanja znižala na kakšnih 370 milijonov evrov.
Prav je, da teh okoliščin ne pozabimo, čeprav nove nepremičninske dajatve, ki bo po zagotovilih vlade le nadomestila zdaj veljavne, po ministrovih besedah ne bo pred 1. januarjem 2017. V vladni delovni skupini, ki načrtuje novi davek na nepremičnine, je prevladalo mnenje, naj zakonodajalec kot davčno osnovo spet uporabi posplošeno tržno vrednost nepremičnin – leta 2016 naj bi tako prenovili množično vrednotenje nepremičnin in uredili evidence o njih. Previdni moramo ostati, ker se pri nepremičninah oblast rada zanaša na načelo, da hiše ni mogoče odnesti v davčno oazo, kamor lahko ponikne gotovina. Čeprav je vladni nepremičninski svet objavil prvo poročilo o svojih stališčih, v resnici še ne vemo, kakšne načrte ima z nepremičninami vladna koalicija – ali bo, na primer, iz zdaj značilnih lokalnih dajatev hotela narediti nekaj dobička tudi za državni proračun. Spomniti se moramo na opozorila nekdanje predsednice vlade, da je država v nepremičninske evidence že vložila na milijone evrov – pretežno zato, da bi jih pripravila za davek.
Če upoštevamo načelo, ki ga vseskozi zagovarja minister Mramor, da mora država razbremeniti delo in bolj obdavčiti kapital, kar je zagovarjal tudi med svojim prvim ministrskim mandatom pred več kot desetimi leti, lahko rečemo, da davek na nepremičnine za vlado niti ni najnujnejše in najpomembnejše delo. Gibanja so bila drugačna: leta 2004 je bila za obdavčitev dohodka podjetij predpisana 25-odstotna splošna stopnja, efektivna pa veliko nižja, okoli 14-odstotna. Zdaj so dohodki podjetij po zakonu obdavčeni s 17 odstotki, efektivna stopnja znaša 11,6 odstotka. Državljani moramo imeti res dober spomin, vsaj pri davkih.
