S totega konca: Kitajci so le prišli

S hrvaškega otoka Paga, kamor rad zahaja naš nekdanji šef Franc, je pricurljala vznemirljiva vest, češ da je iz tamkajšnjega pristanišča izginila stara pohorska gondola. Objekta, ki je služil promociji zimskega turizma med prijateljsko Novaljo in Mariborom, baje ni več, sporočajo zaskrbljeni turisti.

Nič za to. Na totem koncu se tudi brez Franca in njegovega reklamiranja snežnih radosti še naprej cedita med in mleko. Nova vzpenjača, ki nam jo je zrihtal prav Franc, šiba gor in dol brez problema, da jo je veselje gledati, zdajšnji poglavar Andrej pa ob poplavi kitajskih turistov tudi nima kakšnega razloga za žalost in obup.

Oni dan so namreč njegovi napori za boljši totokončevski jutri le obrodili prve sadove. Za večno nezadovoljne zlobne jezike morda piškave, za nas, ki vemo, da je kozarec zmeraj do polovice poln in ne na pol prazen, pa je to premik, ki smo ga že nestrpno čakali. Znamo namreč ceniti naprezanja našega Andreja in njegove ekipe, ki ji poveljuje svetovalec Marko. In to ne kateri koli Marko, ampak naš Marko! Marko, ki na Kitajsko ne rine kar tja v tri dni, marveč daleč od doma gradi temelje za posle širših dimenzij.

Le poglejte. Na toti konec je iz Ningboja načrtno zatavala prva skupina kitajskih turistov, in to zaradi nikogar drugega kot Andreja, ki je po Aziji s svojo karizmo odpiral vrata, ter Marka, ki je pripravil teren in občinski turistični agenciji omogočil, da je sem spravila peščico turistov. Kar je super, saj je toti konec gostoljubno mesto in dober glas se bo po Kitajski razširil kot blisk. Nove skupine turistov že pripravljajo kovčke, na fejsbuku sporoča naš Andrej.

Zdaj, ko je Andrej dokazal, da obiski Kitajske le niso bili zabava na službene stroške, ki je davkoplačevalce stala na desettisoče evrov, spet lažje dihamo. Tako zelo smo se sprostili, da skoraj nismo opazili njegovega nekoliko plašnega trkanja po prsih. Omenil je namreč, da se je od predlanskega marca, torej približno od takrat, ko je vajeti totega konca prevzel on, v občini odprlo 1700 delovnih mest, število registriranih brezposelnih pa je za 300 duš nižje.

Bravo! To pa je podatek in pol. Vprašanje je le, kolikšen je Andrejev prispevek k tem številkam. Če odštejemo ljudi, ki jih je zaposlil v mestni upravi, smo bliže številki, ki je na francoski ruleti edina označena z zeleno barvo. Zato se zdi, da smo od predvolilnih obljub o 5000 delovnih mestih oddaljenih še nekaj svetlobnih let in prav nič ne kaže, da jih bo Andreju uspelo uresničiti.

Kaj hočemo, s svojim političnim amaterizmom si je pač napravil medvedjo uslugo, z ekipo, ki jo je privlekel iz sosednje občine (ali pa je ona privlekla njega), pa očitno tudi ni zadel jackpota. Fantje, znani iz afere o Miklavškem gozdu, sečnjo katerega so hoteli preprečiti, še na rodni grudi niso ravno blesteli, zdaj pa bi radi reševali toti konec.