Zasavska hvalnica norosti: Zasavcu leta pa noga!

Hrastničani imajo svojo Hrastniško deklico, Zagorjani Mojo malo Zagorjanko, samo Trbovci v vsej svoji zgodovini niso premogli dekline, ki bi ji posvetili pesem!
Objavljeno
20. marec 2018 13.54
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Bil je magnetističen večer. Sicer v znamenju medijskega bojkota, a napet od prve minute do - svečane razglasitve Zasavca leta 2017. Vse je minulo sredo pridrlo v Zagorje. Če pustimo ob strani novinarje, ki za kriterij, o čem bodo poročali, ne jemljejo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev, ampak po lastni vesti presojajo, komu iz svojih vrst za živo glavo ne bodo peli hvale, torej če zanemarimo to grdo podeželsko navado privatiziranja poklica, ki naj bi bil v službi naroda, je bilo Zagorje Zasavje v malem. Nekdo je rekel, da je čas, da priznanje dobita tudi Zasavski tednik in urednik Marko Planinc. Kajti peto leto že v težkih zamerah, pardon, razmerah vztrajata pri izboru Najzasavca.

Magnetizem je bil prisoten od trenutka, ko je Pero Brković odklenil vrata prizorišča. In vsak naslednji trenutek je bil prejšnjemu enak. Na oder je prišel gostitelj, prvi Zagorjan Švagan in rekel, da so v svetu lepša in najlepša mesta, a še lepše od najlepših so doline ... trenutek napetosti je trajal, trajal, trajal ... »Nas treh županov, ki smo nocoj tu,« je zaključil. In si prislužil aplavz občinstva tudi iz trbovskih in hrastniških hribov in dolin.

Potem so na odru zažgali Kudrovi fantje in dekleta, no, Pihalni orkester Svea pod čarobno palčko Petra Kudra. Kar je sledilo, je zasavstvo spravilo domala na noge. Kljub Švaganovemu povzdigovanju zasavskih lepot in vrednot so morali v nadaljevanju Trboveljčani sredi Zagorja priznati hud hendikep. Kaj se je zgodilo?! Na vrh je priplavalo davno spoznanje: Hrastničani imajo svojo Hrastniško deklico, Zagorjani Mojo malo Zagorjanko, samo Trbovci v vsej svoji zgodovini niso premogli dekline, ki bi ji posvetili pesem! A stran z žalostjo, rojaki! Vi imate vendar županjo! In Primoža, slavnega P Rama Siterja, ki je na zagorskem odru poskrbel za takšno priredbo Orlekove Na Kum, da bi mu še Vlado Poredoš čestital. Če bi bil v dvorani, seveda ...

Sicer so bile vse moderne priredbe najbolj znanih zasavskih šlagerjev zadetek v polno, a če vprašate prvo zasavsko gostinko, sicer Hrastničanko Ijo Čop, primoženo na zagorski Podkum, ga čez Miho Bantana ni. Ko je Miha zapel Hrastniško deklico, se je gospe Iji orosilo oko ... Še predsednica Akademije Zasavc leta Ana Režun alias velika Zagorjanka s Čemšenika, je bila ganjena.

Na koncu je sledila zakuska, na kateri je podjetnik Slavko Jevševar pogrešal rezine pršuta. »Namesto donacije ti bom naslednje leto dal - nogo,« je Jevševar pred pričami zagrozil šefu prireditve Planincu. Na Zasavcu 2018 torej pričakujemo veliko svinjsko nogo, na kraški burji sušeno in v Zasavju narezano ...

Tisti, zaradi katerega smo v bistvu prišli v Zagorje, Zasavc 2017, pa je, dame in gospodje!, stripar Dušan Kastelic! Stekleno priznanje, delo mojstra Rada Kališnika, je osvojil v res odlični konkurenci. »Pa saj ne vem, ali si ga zaslužim,« je zaupal občinstvu. »A ga bom vseeno obdržal,« je dodal. Mudilo se mu je že. Ura je bíla 21., on pa ima vsak dan - »nohšiht«. Na večer, ko se je dan velike stavke učiteljev poslavljal, je Dušan rekel, da je bil tudi on nekoč učitelj, a je zapustil ta poklic tisti hip, ko je spoznal, da lahko nezadovoljni učitelj naredi otrokom več škode kot koristi. Hmmm ...