Birokratska škoda

Nič ne pomagajo strategije in velike besede vodilnih v vladi, če uradništvo ni pripravljeno premakniti stvari naprej. To se je zgodilo tudi z javnim pozivom Eko sklada za energetsko obnovo starejših večstanovanjskih stavb. Poznavalci že dolgo ugotavljajo, da spodbude niso učinkovite, če v blokih le preoblečejo pročelje, kar se je najpogosteje dogajalo. Veliko stanovalcev je ob tem opozarjalo tudi, da jim po prenovi po stenah in oknih polzi voda.

Prave prenove, ki resnično izboljšajo kakovost življenja in tudi zmanjšajo stroške lastnikov stanovanj, zahtevajo bolj sistematičen pristop. Kot pri zdravljenju človeka je treba najprej preveriti vse podatke, nato postaviti diagnozo in določiti ukrepe. Samo ovoj je kot dajanje protibolečinskih tablet za zlomljeno roko. Pri stavbi to pomeni pridobitev vseh podatkov o ogrevanju, določitev cilja, ki ga želimo pri porabi doseči in ukrepe za to zapisati v projekt. Nadzor pa bo povedal, ali se gradbeniki projekta res držijo.

Natanko to zdaj omogoča tudi nov poziv Eko sklada. Težava je le to, da bi moral biti ta poziv objavljen že na začetku leta. Ker se je zataknil, so fasaderji to poletje zgolj ovili še več stavb, lastniki stanovanj, ki so se dogovorili za celovite prenove, pa so morali čakati več kot pol leta. Subvencije po starem pozivu so bile zanje precej nižje. Tako je nastajala dvojna škoda, še več je zgolj obrtniško prenovljenih stavb, družbe, ki so se lotile prenov projektno, pa teh niso mogle izvajati. Pred uspehom na razpisu se projektov ne sme začeti.

Zadaj pa je precej umazana zgodba. Nekateri upravniki imajo dogovore o provizijah s fasaderji, zato že od lani strašijo lastnike stanovanj, da bo po novem za prenovo fasade manj subvencij. Uradnikom na Eko skladu pa se je zdelo, da večino zahtev izpolnjuje že lanski razpis. Brez pritiskov in omenjanja člena kazenskega zakonika o vestnem delu v službi in zakona o javnih uslužbencih nov razpis ne bi bil objavljen do konca septembra, takrat pa bi za pripravo projektov in gradnjo že začelo zmanjkovati časa.

Uradniki brez primerne spodbude ali možnosti sankcije lahko ustavijo kateri koli ukrep, čeprav je prva prednostna naloga vladne koalicije. Pred 1. majem so bili vzrok prazniki in dopusti, julija počitnice in odsotnost. In popravek ministrstva za finance, da morajo podjetja v vlogo napisati davčno in matično številko, ne davčno ali matično številko. To, če se zadeve nihče ne dotika, lahko podaljša postopek priprave razpisa tudi za več mesecev.

Tako kot družba ne bomo napredovali, to je gotovo. Državna uprava bi morala biti vitka in učinkovita, pri tem pa ji ne pomaga, da ima Slovenija več kot 800 zakonov in skoraj 19.000 podzakonskih aktov. Ne pomaga niti to, da ministrstva s po več sto zaposlenimi velik delež zakonov in nižjih predpisov predajo v pripravo zunanjim ustanovam. Vse to pomeni izgubljanje stika s prebivalci in dejanskimi potrebami. A le ta stik omogoča, da so predpisi in strategije v resnici sprejeti in izvedljivi. Vse drugo so le besede za naslednje volitve.