Bogati brez avtomobila

Nekoč je veljalo, da so države z največ avtomobili najrazvitejše. Slovenija je pri tem uspešno napredovala, gradila ceste, za to porabila zelo veliko denarja in prostora. Potem so začeli malo računati in ugotovili, da taka mobilnost stane veliko, da je diskriminatorna do otrok, starejših in invalidov, ne nazadnje pa je med večjimi onesnaževalci zraka v mestih, da ne govorimo o uničenih pokrajinah zaradi črpanja nafte ter razlitij v morjih in rekah.

Počasi se odnos vendarle izboljšuje. Nekatere občine delajo vse leto, da v evropskem tednu mobilnosti med 16. in 22. septembrom pokažejo napredek. Izganjajo avtomobile iz središč, urejajo kolesarske steze in območja za pešce, avtobusne povezave, izposojo koles, v nekaterih je zaživela tudi souporaba avtomobilov. Odpora ni malo, pravijo župani, ljudje hočejo prostor za svoje 92 ali več odstotkov časa parkirane avtomobile brezplačno. 

Uspeti pa mora le en tak projekt, da je vse skupaj laže. Čas do tega, da je »trg zdaj res lep, ko ni avtomobilov«, da so lokali bolj živi, ker je več pešcev, postaja krajši. To so nove oblike kampanj za manj prometa. Okoljska opozorila so bila bob ob steno. Najpomembnejša je denarnica. Lastni avtomobil je drag, predvsem zato, ker večino časa stoji, to je naložba, ki izgublja vrednost in povzroča stroške. Poleg varčevanja je privlačna še digitalizacija, novo in vznemirljivo, kar, denimo, združuje souporaba električnih vozil. Za mesečni strošek lastnega avtomobila se z elektriko lahko vozite po nujnih opravkih vse leto.

Ostaja pa še veliko nalog. Udobni prevozi na podeželju, pravna ureditev solastništva avtomobila, nova pravila za urejanje kolesarskih stez, ureditev avtobusnih prevozov, posodobitev železnice in odprava izplačil potnih stroškov v denarju.