Državni holding: minuta za milijardo

Začelo se je na ponedeljkovi nočni seji parlamentarnega odbora za finance: koalicijski poslanci so bili gluhi za zahteve opozicije, da je treba zakon o državnem holdingu obravnavati po rednem, ne nujnem postopku. Še več, povozili so vse predloge opozicijskega zakona na isto temo in kot edini ustrezen ocenili vladni zakon. Opozicija je protestno zapustila sejo. Pozitivna Slovenija je vajo v torek ponovila v državnem zboru zaradi hitenja pri sprejemanju pomembnih zakonov in hkratnem omejevanju razprave na najmanjši možen čas.

Med zakoni, ki naj bi bili sprejeti na tem ekspresnem koalicijskem vlaku, je tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki ureja upravljanje vseh 11 milijard evrov državnega premoženja. Čeprav prinaša največjo spremembo pri upravljanju državnih naložb v zadnjih 20 letih, nista bila o tem opravljena nikakršna širša javna razprava in razmislek. Vlada tako nenehno spreminja zakon in tik pred sprejetjem na vrat na nos celo omenja nove koncepte.

Temeljite razprave ne bo niti v parlamentu, saj bo imela vsaka poslanska skupina za razpravo o njem na voljo deset minut. Torej slabo minuto za vsako milijardo. Opozicija je, razumljivo, ogorčena. Če bo ta zakon sprejet, razmišlja celo o referendumu. Državni holding bi se lahko znašel tudi v interpelaciji zoper ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki jo je ta teden napovedala Pozitivna Slovenija.

Čeprav koalicija svoje odločitve s silovito hitrostjo in aroganco sprejema že nekaj mesecev, se zdi, da se je opozicija zares zbudila šele ob preurejanju moči pri upravljanju državnih naložb. Predlagani holding bi namreč sedanji vladi prinesel oblast nad državnimi podjetji in ji omogočil delitev večmilijardnega plena. Zanj so se doslej potegovale vse politične strukture in tudi sedanja opozicija tega najbrž ne bi hotela zamuditi.

Opozicija pa ni edina, ki od vlade zahteva, da stopi na zavoro. Holding je po dolgem času poenotil sindikate in delodajalce, ki prav tako nasprotujejo hitenju in opozarjajo na nedodelanost in pomanjkanje analiz predlaganih rešitev. Vlada je sicer v strahu pred morebitnim referendumom s spremembami v zakonu o superholdingu stopila korak bliže k zahtevam sindikatov in upokojencev, a ti s ponujenim še niso zadovoljni.

Koalicija se pri brezglavem hitenju sprejemanja tega zakona sklicuje na nujno reševanje slabih terjatev bank, kar namerava po zadnji različici prav tako naprtiti holdingu. A te zgrešene bančne naložbe bi bilo mogoče zdraviti tudi zunaj holdinga. Prvi bančnik v državi Marko Kranjec celo meni, da bi to bilo bolje. Tako se zdi, da se vladi s holdingom mudi zlasti zaradi uveljavitve vpliva nad državnimi in bančnimi deleži v podjetjih. Teh prizadevanj že nekaj časa niti ne skriva. Za začetek utegnejo koalicijski poslanci že ta teden na predlog vlade razrešiti neposlušna člana Agencije za upravljanje kapitalskih naložb.