Fantom Združena levica

Združena levica ima v javnosti dobro utrjeno ime. Ima prepoznavne osebnosti in vsebino, ki je ni mogoče zgrešiti. A problem nastane, ko pogledamo, kaj je za tem imenom. Formalnopravno nič. Koalicija Združena levica, ki ji je na volitvah pred tremi leti uspelo doseči velik uspeh s šestimi odstotki podpore, je že zdavnaj razpadla, na prizorišču so ostali le še poslanska skupina ter tri stranke in izginulo civilno gibanje. ZL je torej v političnem prostoru fantom, ki prosto lebdi.

IDS, TRS in DSD so stranke, ki so se kmalu po volitvah odločile ustanavljati stranko Združeno levico. Po treh letih napenjanja sil, da bi le dosegli ta cilj, ugotavljamo, da so se akterji znašli v zapletenem klobčiču osebnih zamer, znotrajstrankarskih trenj in ideoloških bojev.

A to je le vrh vseh težav, s katerimi se spoprijemajo na skrajnem delu levice. IDS, TRS in DSD so se na poti zlivanja v eno stranko zapletle v oster spopad za ime Združena levica, pri čemer vodstvi prvih dveh sodelujeta, stranka DSD pa je bolj ali manj, obtožena, da je kršila koalicijsko pogodbo, odrinjena na rob. Predsednik te stranke in stari politični lisjak Franc Žnidaršič je interese zavaroval s preimenovanjem stranke v Združena levica – Demokratična stranka dela. Tako da se lahko IDS in TRS, ki sta odločeni ustanoviti novo stranko, obrišeta pod nosom. Sicer lahko ustanovita stranko, vendar se ta pač ne bo imenovala Združena levica.

Da se proces zlivanja strank levice v poenoteno centralno silo, ki ima pred prihodnjimi volitvami lahko velik potencial, še ni zgodil, se skriva v ključnem gradniku – Iniciativi za demokratični socializem (IDS). V stranki, ki stavi na neposredno participativno demokracijo, so se znašli pred resnim izzivom, ki spominja na krizo identitete. Polom s kongresom, ki smo ga lahko spremljali aprila lani v Krškem, še odmeva. Poleti in jeseni so še nekako izpeljali vse postopke za formiranje novih organov IDS, čeprav niti v tem primeru ni šlo brez očitkov na račun Luke Mesca, da se je s sodelavci za dosego cilja poslužil avtobusne demokracije. V IDS so lani poleti odprli volilne sezname, nato se je včlanilo nekaj deset novih članov, ti pa so lahko bili jeziček na tehtnici med Meščevo linijo in avtonomaši, ki nasprotujejo razpustitvi IDS in razvodenitvi socialistične ideje. A so v svetu stranke poročilo disciplinske komisije o domnevnih nepravilnostih na tajnem delu seje pometli pod preprogo.

Večji problem, ki vzbuja še največ nelagodja med ideesovci, so statutarne spremembe, ki močno znižujejo standarde neposredne demokracije. Ker ne morejo doseči potrebnega kvoruma za odločitev o spojitvi v novo stranko, bodo pač izvorna pravila prilagodili potrebam sedanjosti in prihodnosti. Machiavelli, ki so ga mnogi v IDS zagotovo študirali, bi bil danes nanje zagotovo ponosen. Ker je do volitev še dobro leto in pol, v IDS in TRS lovijo zadnji vlak za stranko, za katero še ne vemo niti tega, kako ji bo ime, niti tega, kdo bo v njej. Le enkrat pa lahko ugibamo, kdo bo njen predsednik. V tem se ta nova stranka v ničemer ne bo razlikovala od drugih slovenskih strank. In v tem se lahko skriva past, ko bodo po volitvah delali obračun in se spraševali, kje so ga polomili.