Kdo odreka gasilcem?

Malo je poklicnih skupin, ki bi jim ljudje tako zelo zaupali kot gasilcem.

Objavljeno
11. december 2017 10.00
Posodobljeno
11. december 2017 22.00
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Poklicnim gasilcem je dovolj sprenevedanja. Pravijo, da so dolgo časa čakali, hodili na pogajanja in številnim sogovornikom poskušali pojasniti, kako oni vidijo problem in njegovo rešitev. Naveličali so se tega, da je videti, kot da je dogovor že povsem blizu, potem pa se vedno znova pokaže, da je nastal neki šum v komunikaciji in da njihovi in vladni predstavniki povsem drugače razumejo, kar so se pogovarjali.

Kakšni so cilji gasilcev, je znano. V pogajanjih za odpravo anomalij pooblaščenim uradnim osebam, ki so med vlado in sindikati javnega sektorja potekala v prvi polovici letošnjega leta, so zahtevali, da se za 29 delovnih mest poklicnega gasilstva dvigne plača za dva razreda, za dve delovni mesti vodij skupine in izmene pa za tri. Samo tako se bodo, so prepričani, lahko ohranila tudi notranja sorazmerja v tej poklicni skupini. Svoje zahteve so ovrednotili na 175.000 evrov na leto več od tistega, kar jim je bila vlada pripravljena dati. Pričakujejo še, da jim bodo uredili položajni dodatek, ki ga drugi uniformiranci prejemajo že več kot desetletje, in da bodo do dodatka za stalnost upravičeni pod enakimi pogoji, kot so vojaki, policisti, cariniki ...

Čeprav pravijo, da jim je potrpljenje pošlo, kljub vsemu izražajo upanje, da bodo z napovedjo stavke dosegli posluh pristojnih in da si bodo z njimi še pred novim letom segli v roke.

Vlada je v precej nerodnem položaju. Gasilci resda nimajo kaj dosti učinkovitih »orožij«, da bi med stavko pokazali, kako zelo jih potrebujemo. Sami priznavajo, da jim že njihov kodeks in etika narekujejo, da bodo vedno priskočili na pomoč in da ne bodo odrekli sodelovanja v nobenih intervenciji. Ne glede na to, kaj o tem pravi zakon. Kar imajo gasilci, pa je zelo velika podpora javnosti. Malo je poklicnih skupin, ki bi imele takšen ugled in ki bi jim ljudje tako zelo zaupali kot gasilcem. To so tisti, ki prvi pridejo reševat življenje in premoženje, ko udari nesreča. Glas ljudstva je kar precej enoten – če si kdo zasluži pošteno plačilo za delo, ki ga opravlja, so to prav gotovo gasilci.

Vprašanje, ki ga je slišati, je, kako to, da je lahko manj kot 175.000 evrov za malo več kot 700 ljudi za vlado takšen problem, da ni pripravljena popustiti? Niti v javnosti niti med drugimi uslužbenci najbrž ne bi bilo kakšnih večjih nasprotovanj, če bi to storila.

Za vlado pa je nekoliko neugodno, da bi se s tem samo utrdilo precej razširjeno prepričanje, da je stavka oziroma njena napoved najbolj zanesljiva pot za doseganje zahtev in ciljev posameznih poklicnih skupin. Najprej je policistom uspelo, da so se s stavko po plačah in statusu odlepili od drugih pooblaščenih uradnih oseb. Potem pa so še zdravniki dosegli posebno obravnavo, ki pa utegne še precej zaplesti razmerja v javnem sektorju, saj pričakuje marsikdo tudi v šolstvu, sodstvu, raziskovanju in še kje po novem boljše vrednotenje lastnega dela. Takšno, ki bo primerljivo z zdravniki.

Samo za stavko v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji še ni znano, ali je obrodila kakšne sadove za zaposlene. Vrste pa že strnjujejo izobraževalci in ena od pogajalskih skupin javnega sektorja. Volilno leto je čas za račune.

Kdo odreka gasilcem?

Foto: Tomi Lombar/Delo