Tiskane izdaje
Strateško partnerstvo med Panasonicom in Gorenjem ni dalo pričakovanih rezultatov, pravijo poznavalci. Če bi bilo partnerstvo uspešnejše oziroma če bi bila velika pričakovanja ob njegovi sklenitvi pred štirimi leti realizirana, bi bil udarec za Gorenje zdaj bolj boleč. Če nekdo reče a, je sicer običajno pričakovati, da bo rekel tudi b. Povedano drugače: po tem ko je bil dosežen dogovor o tem, da se proizvodnja v Gorenju za potrebe Panasonica konča, je povsem realno pričakovati, da se bodo Japonci umaknili tudi iz lastništva Gorenja, čeprav jasno tega za zdaj še niso napovedali.
Dejstvo, da Gorenje za Panasonicovo blagovno znamko ne bo več izdelovalo pralnih strojev in hladilnikov, bo proizvajalcu bele tehnike s sedežem v Velenju odneslo del prihodkov. In nedvomno jih bo treba nadomestiti, tako na obstoječih, kot tudi na potencialnih novih trgih. Slovenski kupci so sicer zadnje čase izjemno dobro razpoloženi in zaupajo v prihodnost. Prav včeraj so državni statistiki tako objavili, da je kazalnik zaupanja potrošnikov oktobra dosegel najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Njegova vrednost se je oktobra glede na mesec pred tem zvišala za tri odstotne točke, glede na lanski oktober pa za enajst. Vrednost omenjenega kazalnika je bila kar za 22 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja.
Slovenci ocenjujejo, da je čas primeren tudi za večje nakupe. A domači potrošniki aktualne zagate Gorenja ne bodo mogli rešiti, saj družba več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje proda v tujini. Morda pa bodo svojo vlogo, kot davkoplačevalci, odigrali pri morebitnih lastniških spremembah v Gorenju, kjer je sicer največji lastnik državna Kad, in bomo tudi v tej družbi dobili »več države«. Ne bi se namreč zgodilo prvič. Najnovejši primer tega je Koto, kjer se bo država okrepila prek SDH.
