Napad na pristanišče

Luka Koper res ni v zavidljivem položaju. Vsaj dve leti ji državna administracija v navezi z lokalno skupnostjo preprečuje razvoj, zakon o drugem tiru ji nalaga breme, ki bo tvegano obremenilo njene poslovne rezultate, za nameček so se temu pridružile še kadrovske kombinacije, ki razgaljajo načrte v nasprotju z deklarirano državno strateškostjo.

Predstavnica SDH na petkovi skupščini ni dala razrešnice samo dvema nadzornikoma (čeprav nadzorni svet večino sklepov sprejema soglasno), razrešnice pa niso dali niti upravi. In to kljub izjemnim rezultatom, ki jim jih močno zavidajo v sosednjem Trstu in na Reki.

Predsednik uprave Dragomir Matić je zaradi svoje pokončnosti padel v nemilost že pri Časarjevi upravi, ker se je uprl, da bi enemu od izvajalcev pristaniških storitev (IPS) podelili koruptiven in monopolni položaj. Matić je tedaj zaradi obrambe Luke pred zlorabami z IPS izgubil službo. Zdaj njegovi upravi, kakšna farsa, očitajo nezakonitosti z IPS, čeprav gre za sistem prekarnega dela, za katerega je odgovorna država in ki ga tej niti po osemdnevni stavki leta 2011 ni uspelo bistveno popraviti. Z zaposlitvijo prekarnih delavcev samo v Luki ta država ne bo v ničemer rešila problema prekarnosti.

Očitki SDH, da bi lahko Luka poslovala bolje in da so dobri rezultati posledica splošne konjunkture v pomorstvu, pa so žalitev povprečnega razuma, ki zna logično sklepati in primerjati koprsko poslovanje z drugimi pristanišči. Ti očitki upravi so na ravni propadlega poskusa, da bi prepovedali izvedbo skupščine v prostorih naravnega rezervata Škocjanski zatok. Primer je resda na videz obroben, vendar nerodno razgalja način razmišljanja in domet kadrov SDH. Če uprava vrhunskega holdinga tako preprostega vprašanja ne zna zdravorazumsko oceniti in če njegova prva gospa na skupščini in pred mediji zmore zgolj (slabo) brati vnaprej togo napisane misli, ki se ne odzivajo na tok razprave, kako lahko potem razpravlja o politiki oblikovanja cen z Maerskom in Daimler-Benzom ali o logističnih vozlih pri upravljanju blaga na dolgi poti od Šanghaja do Dunaja?

Zaradi načina, ki spominja na stare (inkvizicijske) čase in na zadrte totalitarne režime, so lahko najbolj v skrbeh državljani, ki so pravi lastniki Luke Koper, in to ni omrežje spretnih prerivačev iz politično-administrativne elite. Njih seveda ne zanimajo poslovni rezultati. Prej gre za subtilno delovanje proti podjetju, ki se noče ukloniti načrtom iz ozadja. Slednje dokazuje tudi sestava novega nadzornega sveta, v katerem sedita dva nadzornika iz kroga Slovenskih železnic (SŽ). Nadzor Luke so dolgoletne sporne sanje SŽ. Sporne zaradi (v stroki znane) spornosti monopolnega obvladovanja logistične verige.

Novi nadzorni svet ima nalogo, da čim prej zamenja upravo in namesto nje imenuje poslušnega izvršitelja. Toda v SDH so se še enkrat zmotili, ker ves čas mislijo, da je pomorska logistika en sam mož, en sam kolektiv. Če bodo hoteli izpeljati svoje načrte, bodo morali poseči veliko bolj drastično. Na primer – zamenjati vsaj petsto redno zaposlenih v Luki Koper.