Tiskane izdaje
Balkan je bil pogosto žoga v igri globalnih in regionalnih sil. Dolga stoletja sta razmere na njem krojila dva ključna igralca, habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo. Regijo so zaznamovale tudi balkanske vojne, v katerih sta narasla tako politična in vojaška moč Srbije kot njen nacionalizem. Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je šokiral Avstro-Ogrsko, Evropo in svet, je pripeljal do prve svetovne vojne. Po njej sta razpadla Avstro-Ogrska in Otomansko cesarstvo, Balkan pa je zaznamovalo kaotično stanje.
Nastale so nove meje, države in regionalne velesile. Z novo povojno razdelitvijo Balkana so bili rešeni nekateri spori iz preteklosti, nastali pa so novi, ki so prišli v ospredje v obdobju med obema vojnama z vzponom fašizma in nacizma. Po drugi svetovni vojni je regija postala prizorišče boja Zahoda proti komunistični Rusiji. Karte so se premešale na novo z balkansko krvavo žehto in razpadom nekdanje Jugoslavije. Najšibkejši členi so Makedonija, Kosovo in BiH, kjer se križajo interesi ZDA, Rusije, Turčije in Saudske Arabije. Sredi tega geostrateškega močvirja ribarijo balkanski voditelji, ki si prizadevajo za vodilno vlogo v regiji.
Diplomatsko vojno proti Srbiji naj bi začela Makedonija, saj so njene obveščevalne službe s pomočjo ZDA prisluškovale tako najvišjim srbskim državnim predstavnikom kot osebju srbskega veleposlaništva v Skopju. Tudi če je to res, tuje obveščevalne službe spletkarijo po vsem svetu, kar velja tudi za srbske tajne agente. Navsezadnje so srbskega vohuna zalotili v sobranju, ko je množica protestnikov z zamaskiranimi skrajneži na čelu nasilno vdrla v makedonski hram demokracije.
V ozadju odpoklica srbskih diplomatov je tudi pritisk Beograda na Skopje, naj glasuje proti članstvu Kosova v Unescu. Srbija in Makedonija imata različne poglede na rešitev albanskega vprašanja. Makedonska vlada nima druge izbire, kot da veliki albanski etnični skupnosti omogoči participacijo pri kreiranju notranje in zunanje politike, če noče žrtvovati stabilnosti države. Srbska oblast bi najraje anektirala Kosovo ali pa vsaj razdelila vse, kar je srbsko in kar je albansko.
Srbija kot tradicionalna zaveznica Rusije na Balkanu najbrž tudi poskuša pomagati Moskvi, ki si prizadeva preprečiti, da bi celotna regija pobegnila v EU in Nato. Po spodletelem »državnem udaru«, ki bi preprečil članstvo Črne gore v severnoatlantskem zavezništvu, je Makedonija nova ruska tarča. Na pobudo Washingtona potekajo pospešena pogajanja s Skopjem, Makedonija pa bi lahko postala 30. članica Nata že prihodnje leto. S tem ciljem je nova vlada v deželi sonca zgladila spore s Sofijo, pripravljena pa je sprejeti tudi kompromis o za Atene spornem imenu države.
Nevarni žogobrc ima lahko za posledico, da bo naslednja evropska kriza izbruhnila prav na Balkanu. Regija zamrznjenih konfliktov in novih sporov ostaja sod smodnika.
