Olimpija ima recept: nove službe igralcem

»Prosim za malo ledu. Potrebuje ga Ibraimi,« je mladenič iz tabora gostiteljev v odmoru zadnjega derbija med Olimpijo in Mariborom v natrpanem bifeju štadiona v Spodnji Šiški nagovoril izkušenega natakarja, ki je imel polne roke dela s točenjem piva. »Ah, kakšen Ibraimi. Ne morem zdaj,« ga je odpravil mojster za točilnim pultom, verjetno zato, ker v silni gneči niti ni pomislil, da gre za domačega napadalca, ki je odigral zelo dober prvi polčas, mariborski branilci pa niso štedili njegovih nog pri spretnih preigravanjih. Mislim, da je Agim Ibraimi naposled le dobil led na bolečo mišico, niti v nadaljevanju pa je ni odnesel brez udarcev.

Ta prigoda po svoje oriše podobo slovenskega profesionalnega nogometa. Si predstavljate, da bi, denimo, na avstrijskem derbiju med Ačimovičevo Austrio in Salzburgom nekdo od domačih skakal po štadionskem bifeju iščoč led za poškodovanega kolega. Kako je mogoče, da se z ledom niso bolje oskrbeli? Morda se vam zdi, da gre za pikolovsko vztrajanje pri iskanju Olimpijinih šibkih točk, toda med drugim nas zgodovina uči, da hudič vselej tiči v detajlih.

Medtem v drugačnih okoliščinah slišimo vodje novodobne Olimpije, ki se bo v kratkem preselila na najsodobnejši štadion v državi, kakšna je strategija klubskega razvoja vse do rednega nastopanja v evropskem tekmovanju in kajpada z bogatim zaledjem igralcev v mladih kategorijah. Ne vem, če res drži, da je prejšnji fizioterapevt zapustil zmajevo gnezdo, ker mu je klub pač dolgoval par tisoč evrov, kakor mi je med spremljanjem drugega dela derbija zaupal insajder. Ni pa to nič presenetljivega, saj se je pred kratkim žolčno oglasil tudi bivši predsednik kluba, zdaj pa poslovni partner Miloš Junkar, ki zahteva plačilo za bivanje igralcev v njegovem hotelu.

Res je, da so zeleno-beli v težkem obdobju recesije podpisali svežo, 100 tisoč evrov vredno pogodbo s Petrolom, ki naj bi omogočila ureditev infrastrukture za delo mladih selekcij v jami za Bežigradom. Torej se bo še kar naprej gradilo na zemljišču, ki je polno plomb upnikov zaradi nerešenih sodnih postopkov proti NK SCT Olimpija in NŠD NK Olimpija. In ne glede na to, da tudi na Mestni občini Ljubljana, ki je lastnik zemljišča, priznavajo, da ustrezne pogodbe z upravljalcem tamkajšnjih športnih objektov, podjetjem Jama d.o.o., niso sklenjene.

Tako še pred resnim začetkom vzpona kluba legendarnega imena ugotavljamo, da gre v bistvu za životarjenje, vpleteni pa pričakujejo nekakšen magični klik ob selitvi na nov štadion v Športnem parku Stožice. Jasno je, da poplave zanimanja pokroviteljev ni in je ne gre pričakovati, po drugi strani pa bo delovanje kluba na novem objektu dražje.

Novodobna Olimpija je ob vseh denarnih in organizacijskih težavah po spletu naključij nehote tudi znanilec nove realnosti slovenskih prvoligašev. Njen štoper Miha Šporar je pri 37 letih najbolje ocenjeni igralec moštva z najstabilnejšo formo, ki (pozor!) ob nogometnem udejstvovanju hodi še v službo.