Otroci na tleh

Na igrišču vrtca na celjski Hudinji, zgrajenem s pomočjo evropskega denarja, se igrajo do šest let stari otroci. Starši so vzorce tal dali v analizo, ki je pokazala, da so tla zastrupljena s težkimi kovinami. Zdaj bo občina za toliko, kolikor bi stala takojšnja zamenjava zemlje, raje naročila še eno analizo. Oblastni cinizem.

Evropska direktiva iz leta 2004 navaja, da so arzen, kadmij in nikelj genotoksične in rakotvorne snovi in da ni praga, pod katerim ne bi pomenile tveganja za zdravje ljudi. Če županu ni mar za volivce, bi mu lahko bilo vsaj za malčke, ki na celjskih tleh delajo potičke in nosijo prste v usta. Politiki za volivce naredijo le toliko, kolikor volivci od njih zahtevajo na ulici, potem pa še tisto cesto, ki jim zagotovi naslednjo izvolitev. Če ljudje bolehajo in umirajo zato, ker so bili desetletja izpostavljeni škodljivim vplivom iz okolja, pa tega sproti ne morejo zaznavati, bodo politiki ob vsaki omembi, da bi morali kaj storiti, zamahnili z roko.

V Celju smo se že pred leti naposlušali cinizmov, kot sta izjavi, da »tu ljudje že stoletja živijo, pa še nihče ni umrl« in »le od kod so se zdaj znašli nekakšni strupi?«. To je bilo pred ducatom let, ko smo le novinarji opozarjali na nezaslišano razstrelitev azbestnih streh na poslopjih Stare Cinkarne, pa kasneje, ko smo svarili pred gradnjo na tem območju, in tudi, ko je morala proti Sloveniji ukrepati evropska komisija, da je občina naročila pravilno ravnanje z izkopi strupene zemlje v Stari Cinkarni.

Ne bomo spet povzemali vseh raziskav in študij, ki so v zadnjih 30 letih opozarjale na zastrupljenost celjskega okolja, mestnega prebivalstva, domačih živali, sočivja in celo mimoletečih divjih rac, ne svaril ob sondažah kemijskega inštituta na opuščenem industrijskem območju, ne strašljivih statistik o obolevnosti in umrljivosti Celjanov. Dovolj pove že dejstvo, da se celjska mestna oblast odgovornosti zaradi ignorantskega odnosa do okoljskih bremen stare in sodobne industrije brani s tem, da je naročila in objavila priporočila za varno vrtnarjenje na s težkimi kovinami onesnaženih vrtovih. Manj solate, več fižola, piše v njih, če povzamemo.

Celo ko se je ta teden na obisk napovedovala vlada in je zbirala pobude, o čem se želijo v Celju pogovarjati, mestna politika ni omenila okoljskih in zdravstvenih težav.

Ampak podobno je po vsej državi. Tovarne same izvajajo nadzor lastnih izpustov, strokovne inštitucije izdajajo mnenja o tveganjih po zastarelih normativih ali pod pritiskom vplivnežev, zaradi onesnaževanja okolja ali zaradi opustitve dolžnih ravnanj ob trajno ogroženem zdravju ljudi pa niso zaprli še nobenega direktorja ali župana.

Naj spomnimo, da bi nujni ukrepi za sanacijo zastrupljene celjske zemlje stali največ 25 milijonov evrov. Že leta 2005 bi mesto lahko od Evrope dobilo večino denarja, zdaj pa ga ne more, ker je denar za gradnjo zdaj že propadlega tehnološkega mesta dobilo z izjavo, da v Stari Cinkarni ni okoljskih problemov.

Vrnimo se na Hudinjo. Da se je celjska oblast iz vsega tega česa naučila, bi lahko dokazala tako, da bi v vseh celjskih vrtcih in na otroških igriščih takoj zamenjala zemljo. Za začetek. Ampak predšolski otroci še ne bodo kmalu volivci.