Padle iluzije

Slovensko-hrvaški spor je bil za Junckerjevo komisijo še en test, na katerem je odpovedala.
Objavljeno
18. junij 2018 22.00
Posodobljeno
18. junij 2018 22.05
Olajšanje. KARIKATURA: Marko Kočevar
Slovenska politika je v javnosti dolgo ohranjala upanje, da bo evropska komisija storila tisto, kar bi bilo prav, in podala mnenje v zvezi z napovedano tožbo Slovenije proti Hrvaški, pri tem pa poskušala delovati čim manj politično. Nepolitično odločanje bi v tem primeru pomenilo, da bi komisija jasno obsodila kršitve mednarodnega in evropskega prava ter morda celo prevzela tožbo, o kateri se je Slovenija odločila, da jo bo vložila proti južni sosedi.

Takšen razplet bi bil idealen, a vanj na koncu ni verjel nihče. Odločitev komisije, da se v sodno reševanje spora ne vmeša, ampak to prepusti državama članicama, ni bila presenečenje, predvsem po vsem opaznem nelagodju, ki ga je vprašanje sprožalo v nekaterih javnih nastopih njenih najvišjih predstavnikov. Slovensko-hrvaški spor o nespoštovanju razsodbe arbitražnega sodišča je bil za Junckerjevo komisijo, ki se celoten mandat neuspešno spopada z najrazličnejšimi krizami in nerešljivimi vprašanji, še en test, o katerem je bilo bolj ali manj jasno, da bo pri njem odpovedala. Rezultat tega je nova država v evropski konstalaciji, katere voditelji javno izražajo zaskrbljenost zaradi smeri, v katero se pomika EU.

Predsednik vlade v odhodu Miro Cerar je včeraj opozoril na posledice neaktivnosti evropske komisije v primerih, ko bi se ta morala jasno postaviti na stran spoštovanja mednarodnega in evropskega prava. Njegova ocena je bila ostra, a ustrezna glede na položaj. Ravnanje komisije po njegovih besedah ni skrb vzbujajoče samo za Slovenijo, ampak za vsako državo, ki se lahko znajde v podobnem položaju, »ko bo od EU pričakovala neko korektno stališče, a se bo hkrati bala, da bo tudi v takem primeru politika povozila pravo«. Postavljeni precedens bi težko bil slabši.