Tiskane izdaje
Slovenija leži na križišču najmanj dveh evropskih prometnih koridorjev, v letalskem prometu pa je kljub ugodni geografski legi nepomembna. Bruseljska birokracija je že večkrat dokazala, da mala (vzhodnoevropska, malodane balkanska in slovanska) Slovenija ne sme prepevati po istih notah kot veliki sosedje in »ugledni« člani evropske družine. Tokrat se je na tapeti znašla liliputanska Adria Airways.
Pod drobnogledom so štiri dokapitalizacije - leta 2007 in 2009 je Adria iskala sveži kapital za nakup novih letal in širitev posla. Adria je po izjemnem prometu ob predsedovanju Slovenije EU v času rastoče globalne krize prevzela prevelika letala, ki so zdaj vzrok za glavobole in najglobljo Adrijino krizo. Novo poslovodstvo je najprej še poskušalo širiti posel, ob krizi svetovnega letalstva pa spoznalo, da bo treba apetite zmanjšati. Politika je presodila, da ima samo dve možnosti: očiščenje in dokapitalizacijo ali (dražji) stečaj. Odločitev je znana. Lanska največja (pregledna in prijavljena) dokapitalizacija in nato poskus prodaje.
Evropska letalska politika vidi bolj ali manj samo velike družbe, ki imajo tudi velike težave. Bruseljska birokracija pri številnih iskanjih finančnih rezerv najprej pomisli na letalski sektor ter uvaja take in drugačne dajatve, prispevke, dodatke, nesmisle ... Celo največje letalske družbe družno bijejo plat zvona. Nizkocenovniki z drugačno poslovno strategijo - in standardi - kljub vsemu ne opravijo vsega dela. Pri nas jih niti plačati ne smemo, ne znamo. Samo letos so se stečaji letalskih družb kar vrstili: Spanair, Malev, Cimber Sterling, ki je bil, mimogrede, tako kot prva dva večji od Adrie.
Podobno pot, kot čaka Adrio Airways, so uspešno prehodili Air Malta, prav ta teden Lot in ČSA, ki ga bo saniranega češka država že drugič poskušala prodati prav v teh mesecih. Na seznamu zaželenih snubcev so podobna imena kot pri Adrii Airways, ki je tudi v procesu prodaje strateškemu partnerju. Koliko denarja so zmetali Italijani v padlo Alitalio? In da, prav te dni so v Zagrebu napovedali sto- in večmilijonsko dokapitalizacijo njihove Croatie. Pred vstopom v EU je za to še čas.
Pri severnih sosedih in njihovi Austrian Airlines (AUA) se vsaj ve, koliko je zanj odštela Lufthansa. Malo, ker je družbo država najprej dokapitalizirala, šele potem so jo Nemci sploh hoteli. In še potem so do letos morali počakati, da so jo resneje začeli spravljati v red. Ampak Avstrija si lahko privošči vse to, pa kljub vinjetam predornine na cestah in zaporo trga delovne sile. Ker smo že pri cestah. Slovenija je bencinski tolar zaradi EU preusmerila v integralni proračun. Hrvaška bo pristopila z bencinsko kuno in je nihče ne vznemirja. Prav pri kratkotrajnih vinjetah se je slovenska oblast postavila: ob uvedbi sedemdnevnih, ki se jim res ni bilo mogoče izogniti, je kljub pritiskom vztrajala pri določeni ceni.
Zato upravičeno žalosti odnos tukajšnje oblasti, ki se že vnaprej vdaja. Proti odločbi za Elan, ki je sicer čisto drugačna zgodba, se je zganila v zadnjem trenutku. Glede Adrie Airways finančni minister obupuje že ob napovedi začetka postopka, v katerem ima Slovenija v rokah močne adute.
