Učinki tragedije

Razmere po Orlandu so dejansko idealne za vzpon populizma 'a la Trump'.

Objavljeno
13. junij 2016 21.05
US-AT-LEAST-20-DEAD-IN-MASS-SHOOTING-AT-ORLANDO-GAY-NIGHTCLUB
Veso Stojanov
Veso Stojanov

»Medtem ko razvojne projekte in projekte pomoči ovirajo politične odločitve, ideologije in neprebojne carinske ovire, orožja ne ovira nič,« je med obiskom sedeža Svetovnega programa za hrano (WFP) v Rimu izjavil papež Frančišek. Pri tem, pravi, ni razlik o tem, od kod prihaja orožje. »Rezultat tega je, da hranimo vojne, ne ljudi.« Ta papeževa kritika lahkotnosti dostopa do orožja, sicer nima neposredne povezave z nedeljskim pokolom v gejevskem nočnem klubu v Orlandu na Floridi, kjer je še ne tridesetletni Omar Saddiqui Mateen ubil 50 ljudi, a je sama po sebi dovolj povedna.

Orožje, še zlasti v ZDA je lahko dostopno, pravzaprav se ga lahko dobi oziroma kupi na podoben način kot kruh, zavojček cigaret ali tablete proti glavobolu, zato ne preseneča prav osupljiv seznam strelskih obračunov v ZDA v zadnjih letih. Praktično ne mine dan, da ne bi bil v njih v ZDA ubit najmanj en človek. Praviloma je žrtev več. In zaradi ameriškega »hranjenja« strelskih obračunov, če parafraziramo papeža, ni nič čudnega, da je enkrat prišlo tudi do tragedije z največ mrtvimi. In če upoštevamo logiko in dojemanje pravice do orožja v ZDA, pokol v Orlandu v zgodovini najbrž ne bo zapisan kot največji.

Kot po pravilu se seveda zdaj začenja boj za politično obarvano interpretacijo in s tem povezano pridobivanje političnih točk. V času zagrevanja predvolilne kampanje v ZDA je bil to za vse vpletene v predsedniško tekmo trenutek priložnosti, svoj lonček pa je pristavila tudi Islamska država. Prednjačil je seveda populist Donald Trump, najverjetnejši predsedniški kandidat republikanske stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki že nekaj časa poziva k nadzoru muslimanov v Ameriki, vmes je nekaj časa celo zagovarjal prepoved vstopa muslimanov v ZDA brez podrobnejšega preverjanja, zdaj pa je vse skupaj obnovil in predsednika Baracka Obamo celo pozval, naj odstopi, ker v svojih odzivih na streljanje v Orlandu ni decidirano izjavil, da za tem napadom stoji radikalni islamizem. Priče smo tipičnemu predvolilnemu Trumpovem spinu, značilnim za populiste, ki temelji na na maksimi – saj ni važno če je res, važno je, da je dobro za nas. In razmere po Orlandu so dejansko idealne za vzpon populizma 'a la Trump'.

Podobno je z Islamsko državo. Čeprav še vedno ni nobenih dokazov, ki bi Mateena povezovala s skrajneži v sirski Raki, dovolj je bilo že to, da je bil napadalec musliman, ki naj bi med streljanjem klical »Allahu Akbar« (Bog je velik). Kot skupina, ki jim propaganda ni tuja, so ugotovili, da bi jim ta napad lahko koristil in so duševno neuravnovešenega homofoma in splošno znanega nasilneža, ki se je lahko radikaliziral le prek interneta, označili za svojega človeka.

A če se vrnemo na papeža in njegovo posredno kritiko politike svobodnega »hranjenja« strelske kulture, s čimer je, verjamemo, imel v mislih tudi ZDA, je odhajajoči predsednik Obama deloval kot svetla točka razuma in pod vprašaj – kot že velikokrat v svojih dveh mandatih – postavil v ospredje neverjetno lahkotnost dostopa do orožja v ZDA. A tudi tokrat bodo njegovo zgražanje in obsodbe padle na brezplodna tla.