V krasni novi svet?

Na današnjem obisku madžarskega premiera Viktorja Orbana pri slovenskem kolegu Janezu Janši se nista sestala zgolj predsednika vlad dveh sosednjih držav, sestala sta se politična somišljenika, ideološka sorodnika.

Njuna politična pot je precej podobna, oba sta v politiko vstopila v starem komunističnem režimu kot pripadnika zelo levih (študentskih) gibanj, a sta se nato po padcu režima prelevila v ostra nasprotnika komunizma in njegovih dedičev, med katere se nikakor ne prištevata.

Če je Viktor Orban od drugega prevzema oblasti leta 2010 sporna ali vsaj kontroverzna politična osebnost na območju celotne EU, je Janša s svojo ostro politično agendo, ki deli javnost, bolj slovenski fenomen, saj mu v tujini ne odrekajo legitimnosti.

Orban med obiskom ni izpustil priložnosti za pojasnila o svojih velikih načrtih s preoblikovanjem madžarske družbe. Ker je ugotovil, da je sveta, kakršen je bil pred krizo, za vselej konec, se je odločil sprejeti korenite reforme, ki bodo sistem »popolnoma reorganizirale«. Napovedal je urejanje zdravstva, šolstva, gospodarstva povsem na novo. Če se k temu doda še njegovo izjavo izpred nekaj dni, da je socialna država stvar preteklosti, in v EU močno kritizirane ukrepe za podreditev sodstva in medijev, dobimo precej dobro sliko, kam gre Madžarska.

Komu bolj ustreza velika socialna in gospodarska kriza kot tistemu, ki hoče družbo ukrojiti po svoji podobi oziroma tako, kot sam misli, da je prav? Kriza daje takemu človeku (ali režimu) vsaj dva alibija; služi mu kot neizpodbiten dokaz, da so spremembe nujne, hkrati pa s strahom in stisko ljudi omogoča, da se ti spremembam ne upirajo preveč, čeprav jim niso všeč.

Orban je danes povedal, da ima obisk tudi osebno dimenzijo, saj se z Janšo poznata že dolgo, in poudaril, da sta si politično blizu, med drugim kot člana iste politične struje v EU. Janša pa je po drugi strani pohvalil uspehe madžarskih gospodarskih reform in »z zanimanjem« prisluhnil izkušnjam sosedov glede ukrepov za povečanje zaposlovanja. Ni skrivnost, da želi Orban iz družbe, temelječe na socialnih pravicah, narediti družbo, temelječo na delu in pravic, ki iz tega izhajajo.

Vprašanje je, kako zelo se Janša zgleduje po Orbanu, ali se morda vsaj intimno tudi on strinja z njegovimi težnjami. Spomnimo se, da je Janšev politični »ideolog« Milan Zver glasno zagovarjal Orbanovo medijsko politiko, ki so jo v Evropi jasno prepoznali kot poskus podrejanja medijev. Seveda so tudi v Sloveniji še vedno živi spomini na desant na medije iz časa prve Janševe vlade.

Najhuje je, ko se takšni posegi v družbeni ustroj upravičujejo z nujnostjo in neizogibnostjo ter prepričanjem politikov o zgodovinskem poslanstvu, ki jim ga je naložila zgodovina. »Samo zgodovina bo sodila, ali smo imeli prav,« je danes povedal Orban. Ko bo ta sodba znana, bo za pot nazaj žal že zdavnaj prepozno.