Zadrega pred investitorji

Investicija Magne lepo prikaže sistemsko neurejenost in nepripravljenost države v zvezi s prostorskim umeščanjem velikih investicij. Ker multinacionalka potrebuje veliko zemljišče, skoraj 100 hektarjev, v bližini prometnic in sedanje tovarne v Gradcu, ji je država ponudila kmetijska zemljišča v Hočah. Začela so se mukotrpna pogajanja z lastniki in najemniki zemljišč, izbruhnili so kritike zaradi izgube kakovostne kmetijske zemlje, nasprotovanje zaradi strahu za okolje ter zaradi parcialnih in političnih interesov pod krinko strahu za okolje, civilna iniciativa je dvignila glas in transparente proti sečnji gozda. Z urejenimi velikimi poslovnimi conami bi bile težave pri Magnini investiciji precej manjše ali jih sploh ne bi bilo.

Gospodarstvo zaradi gospodarske rasti ter izobilja denarja v podjetjih in bankah širi kapacitete. Tako slovenska podjetja kot tudi tujci. K nam čedalje več pogledujejo tuji investitorji, ki jih je Slovenija dolgo pogrešala. Med vzroki je lahko tudi to, da v nekaterih srednjeevropskih državah, ki so rasle zaradi tujih investicij, že primanjkuje primernih lokacij za nove obrate.

A skrb vzbujajoče je, da tudi v Sloveniji primanjkuje urejenih con, ki bi se približale željam in potrebam potencialnih tujih in domačih investitorjev. Težko je najti večja zemljišča, ki bi bila opremljena z vso potrebno infrastrukturo in kjer bi investitor potreboval samo še gradbeno dovoljenje, ugotavljajo na agenciji Spirit, ki privablja tuje investitorje.

Poleg majhnih poslovnih con bi država potrebovala nekaj res velikih con z urejeno infrastrukturo ob avtocestnem in železniškem križu. Poslovna cona v madžarskem Zalaegerszegu, od slovenske meje oddaljenega 50 kilometrov, je velika 400 hektarjev, medtem ko je ena večjih poslovnih con pri nas Tezno velika 108 hektarjev.

Velikost ni edina težava slovenskih poslovnih con. Rakava rana je tudi nepreglednost informacij, ugotavljajo avstrijski in nemški investitorji. Tudi to je posledica razdrobljenosti in razkosavanja države na mini občine. Investitorji potrebujejo informacije na enem mestu. Na ministrstvo za gospodarstvo so že napovedali one-stop-shop vstopne točke, kjer bodo na voljo vse informacije. Med drugim je potreben enotni pregled, kje in kakšna zemljišča so na voljo ter za kakšno ceno. Med težavami so tudi tradicionalno dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj – birokracija in kadrovska podhranjenost nekaterih državnih služb ne sledita potrebam podjetij. Poleg tega so velikokrat tuje poslovne cone ne le bolje urejene, ampak tudi cenejše. Pri nas očitno mnogim lokalnim oblastnikom ni jasno, da namen poslovnih con ni zaslužek z nepremičninskimi špekulacijami, ampak ustvarjanje razmer za zaposlovanje prebivalstva.

Naloga države je, da ugotovi, kakšne poslovne cone Slovenija potrebuje – in takšne uredi: dovolj velike, ne predrage, proste lastniških pasti, infrastrukturno opremljene. Z urejenimi res velikimi poslovnimi conami bi bile težave pri Magnini investiciji precej manjše ali jih sploh ne bi bilo. Čeprav so dogovori z lastniki zemljišč sklenjeni in je agencija za okolje Magni izdala okoljevarstveno soglasje, je investicija še vedno negotova.