Zgledi vlečejo

Čas je, da človeški um prehiti razvoj avtomobilske industrije.

Objavljeno
19. november 2017 15.56
Posodobljeno
19. november 2017 20.00
Mitja Felc
Mitja Felc
Dan spomina na vse žrtve prometnih nesreč je bil v prvi vrsti res namenjen vsem, ki so se soočili z izgubo bližnjega v prometni nesreči, a njihova bolečina ni bila včeraj nič večja in nič manjša. Bila je, kot vsak dan, ogromna. Je pa bil to gotovo dan, ko vsi udeleženci cestnega prometa lahko razmislimo, kaj bi lahko storili, da ne bi tudi sami postali žrtve ali žalujoči.

Ne glede na vse okoliščine, ki pripeljejo do prometne nesreče, je bil vedno njen glavni povzročitelj človeški faktor. Izgovori, kot so cestna infrastruktura, vremenske razmere in drugo, so sicer upravičeni, a držijo le v izjemnih primerih. Seveda je tudi krpanje lukenj pomembno, a precej bolj pomembno je, da otroke od prvega koraka dalje vzgajamo in izobražujemo o pomenu prometne varnosti in se pri tem zavedamo, da odrasli s slabimi zgledi vzgajamo nove kršitelje.

Vsaka prometna nesreča je splet okoliščin, na katere je mogoče še kako vplivati. Ob vse večjem ozaveščanju na tem področju, izrednem angažiranju nevladnih organizacij, tudi trudu policije in drugih državnih služb, da bi se prelivanje krvi na cestah drastično zmanjšalo, je skrb vzbujajoč podatek, da se število pijanih povzročiteljev nesreč povečuje. In vse več tistih, katerih življenje se na cesti nepričakovano konča, ni pripetih z varnostnih pasom. Izzivati usodo je morda izraz nekega uporništva, a ko je v igri življenje, je to izzivanje nerazumno.

Avtomobilska industrija sicer pospešeno razvija sisteme vožnje, ki v vozilu prežijo na napake voznika in ustrezno reagirajo. A do popolnega tehničnega nadzora in varnosti – če o njej ni malo bogokletno govoriti – je še daleč. Zato je pa čas, da človeški um prehiti razvoj avtomobilske industrije. Ravno naš odnos do varnosti v prometu je namreč tisti, ki odloča med življenjem in smrtjo.