Tiskane izdaje
Beli skrajneži, ki so si konec tedna načrtno izbrali liberalno univerzitetno mesto v Virginiji za svoj shod, so imeli vso pravico, da izrazijo obžalovanja vredne, če že ne kar ostudne ideje o večvrednosti ene rase. ZDA so resna država, ko gre za pravico govora, in si redko privoščijo, da bi lokalni oblastniki prepovedali shod, kaj šele prireditev zaradi ideoloških razlogov. Angleška avtorica Evelyn Beatrice Hall je to zapisala v znamenitem stavku: »Ne strinjam se s tvojim mnenjem, toda do smrti bom branil(a) pravico, da ga izraziš.«
Včasih se je težko upreti vzgibu večvrednosti, kar zbuja gnus, toda odziv na ideološko nasilje s fizičnim pomeni zdrs na še nižjo raven in ima nasproten učinek. Februarski nasilni levičarski protesti na univerzi Kalifornije v Berkeleyju zaradi nastopa desničarskega provokatorčka Mila Yiannopoulosa ali nedavno antiglobalistično divjanje po Hamburgu niso opozorili na sporne ideje ali sporne politike, temveč na sporne pristope k protestiranju. Ameriški neonacisti, antisemiti, rasisti in druga (bela) usedlina, ki so se v zadnjih mesecih združili pod imenom alt-desnica, se tega dobro zavedajo. V Charlottesville so prišli na pol vojaško opremljeni in z enim samim namenom: izzvati spopad in pozornost.
Sprva jim je to odlično uspelo, kamere so prenašale ulične pretepe, v katerih je bilo težko ločiti, kdo tolče po kom. Toda divjanje je znova dokazalo, kako hitro se razuzdana čustva sprevržejo v ihtavo brezumnost, ko je mladenič iz Ohia z avtomobilom zaoral skozi množico, ubil protestnico in podaljšal seznam ameriškega domačega terorizma.
Charlottesville spominja na Charleston, kjer je pred dvema letoma podobno zblodel mladenič ubil devet ljudi, ker so bili drugačne barve kože. Skrajneži so na obeh polih: junija je levičar streljal na republikanske kongresnike in ranil šest ljudi.
Nekdanji predsednik Barack Obama, ki je z izjemno milino pospremil žrtve iz Charlestona, se je v soboto odzval z besedami Nelsona Mandele: »Nihče se ne rodi s sovraštvom do drugega zaradi barve kože ali njegovega porekla ali njegove vere. Ljudje se morajo naučiti sovražiti, in če se lahko naučijo sovraštva, jih lahko naučimo ljubezni, saj je ljubezen bolj naravna človeškemu srcu kot njeno nasprotje.«
Velikih idejnih in družbenih sprememb ne prinašajo pesti ali puške, temveč predanost in priljudnost. Mahatma Gandi, Martin Luther King ... velikani s sanjami, ne s svinčenkami.
Država, ki je svoj nastanek utemeljila z besedami, da »so vsi ljudje ustvarjeni enaki«, in nato temnopolte nemudoma označila za tri petine belih, ima bolečo zgodovino brisanja tega žiga in vračanja k razglašeni enakosti. Tisti, ki je ne priznavajo, imajo pravico izražati prezir. Toda to ne pomeni, da imajo sedež za mizo pri razpravi o sodobni družbi.
Donald Trump je imel v soboto priložnost, da se otrese obtožb o spogledovanju s skrajno desnico. Namesto tega nas je z enačenjem vseh strani še enkrat spomnil, zakaj je bilo novembra toliko zgroženih in prestrašenih, ko je postal predsednik ZDA.
