V zapor ne bo šel, plačati pa mora skoraj milijon evrov

Ismet Silahiću pogojna zaporna kazen zaradi požara ob sanaciji strehe stolpnice v Domžalah 2013.
Fotografija: Ismet Silahić na predobravnavnem naroku. FOTO: Marko Feist
Odpri galerijo
Ismet Silahić na predobravnavnem naroku. FOTO: Marko Feist

Ljubljana – Pogojna zaporna kazen enega leta zapora s preizkusno dobo dveh let je kazen, ki je včeraj na ljubljanskem okrožnem sodišču po priznanju krivde dosojena Ismetu Silahiću. Odgovoren je za požar ob sanaciji strehe stanovanjske stolpnice v Ulici Matije Tomca 2 v Domžalah 26. oktobra 2013.

Takrat je pri uporabi odprtega ognja zagorelo na strehi stolpnice, vse skupaj pa je preraslo v silovit požar, ki je uničil celotno zgornje nadstropje oziroma devet stanovanj. Brez doma je začasno ostalo 34 ljudi, skupno so jih morali evakuirati 150.
Silahić je na sodišče prvič prišel že pred več kot mesecem dni, a je po ponudbi tožilstva zaprosil za preložitev predobravnavnega naroka. Po dolgem premisleku se je včeraj odločil, da krivdo vendarle prizna.

Sodnica Ana Testen, ki je priznanje tudi sprejela, je pojasnila, da glede na izpovedi oškodovancev, ki so samo lepo govorili o obtožencu, in tudi na podlagi mnenja sodnega izvedenca ni mogoče zaznati, da bi šlo za načrtno dejanje oziroma da bi ga morali »obravnavati kot kriminalca«. Izvedenec je bil povsem jasen, da je bil Silahić, ki je bil tudi direktor Silmonta, ki je izvajalo prenovo strehe, tisti, ki bi moral biti pri delu bolj pozoren in bi tudi moral bolj poskrbeti za varnost (požarna straža). »Ko se udomačimo pri izvajanju poklica, ne glede na to, katerega, postanemo manj previdni. Hitro postanemo pogumni in zgodi se nesreča,« je povedala sodnica in ob izreku sodbe za povzročitev splošne nevarnosti iz malomarnosti dodala: »Najtežje pri teh kaznivih dejanjih je, ko ni vaše notranje želje, da bi hoteli storiti kaj slabega, stopiti pred sodnika in reči, da si kriv, prevzeti odgovornost.«

FOTO: Grega Pirc
FOTO: Grega Pirc


Sporočila mu je tudi, da si lahko šteje v dobro, da je krivdo priznal in da je s tem tudi prevzel odgovornost. S tem je namreč pustil dober vtis na sodišče, oškodovance in družbo. Njegov zagovornik Sonny Beronja je namreč v zaključnih besedah povedal, da je njegov klient dolgo časa razmišljal o tem, ali krivdo priznati ali ne: »Še do danes mu ni bilo jasno, kako se je lahko to zgodilo. A požar se je zgodil in nastala je škoda.«


Vrniti mora stroške sanacije


Če jo je pri kazni Silahić precej dobro odnesel, pa je zanj lahko precej bolj boleča odločitev sodnice, da mora Zavarovalnici Maribor povrniti za 792.966,49 evra stroškov sanacije, Zavarovalnici Triglav pa 88.952,52 evra. Tolikšna sta bila premoženjskopravna zahtevka, ki sta ju vložili zavarovalnici. Sama se je sicer zavedala, da tega zneska s poštenim delom obtoženi nikoli ne bo mogel odplačati, a, kot je dodala, bi ravnala nezakonito, če zavarovalnicama te škode ne bi priznala. Zavarovalnici pa bi proti njemu nato vložili tudi tožbo in jo najverjetneje dobili.

Skratka, na koncu bi tako za obtoženega nastali le dodatni stroški in obremenitve, je sklenila sodnica. Ta je sicer pohvalila tožilca Petra Sitarja, ki v primeru priznanja krivde ni dodal nobenega dodatnega pogoja, denimo poplačila premoženjskopravnih zahtevkov, saj bi s tem, kot je menila sodnica, ob zavedanju, kakšno je finančno stanje obtoženega (zaradi požara je v celoti izgubil posel, zaradi poškodbe je od januarja letos na bolniški, na mesec prejme nekaj sto evrov prihodka), nastali le še dodatni stroški za državo.