Dosedanje Delove osebnosti: Sloveniji so vtisnili svoj pečat

Ostajajo zvesti svojim prepričanjem in ciljem. Med njimi politiki le izjemoma.
Objavljeno
23. december 2013 22.28
Brane Maselj, Panorama
Brane Maselj, Panorama
Ljubljana – Te dni poteka že tradicionalno novoletno izbiranje Delove osebnosti leta. Osebnost, ki je najbolj zaznamovala iztekajoče se leto, izbiramo tudi z javnomnenjsko raziskavo in spletno anketo. Na podoben način, z rahlimi modifikacijami, je Delo iskalo tudi dosedanje osebnosti leta, ki v glavnem niso prihajale iz politike, pač pa bolj iz civilnodružbene sfere. Predstavljamo posameznike, ki so se v dosedanjih letih odlikovali s svojim delom in delovanjem, ki sta močno odmevali tudi v javnosti.

Delo je po izboru bralcev večkrat podelilo laskavi naziv domače osebnosti leta nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu. Bralci so ga za Delovo osebnost razglasili vsako leto med 1990 in 1997, leta 1999 pa je dobil tudi priznanje uredništva za slovenskega politika leta. Milan Kučan je bil predsednik Predsedstva Republike Slovenije med slovensko osamosvojitveno vojno, nato pa predsednik Republike Slovenije dva mandata, in sicer med letoma 1992 in 1997 in med 1997 in 2002. Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21. Mesto Ljubljana ga je maja 2007 razglasilo za svojega častnega občana, septembra istega leta pa ga je Mednarodna liga humanistov razglasila za državnika humanista 21. stoletja.

Na svetovni in domači sceni

Takratni predsednik ZDA Bill Clinton je bil izbran za svetovno osebnost v letih 1997 in 1998. Clintona so Delovi anketiranci izbrali pred takrat že pokojnima princeso Diano in materjo Terezijo, Helmutom Kohlom, papežem Janezom Pavlom II. itd. V imenu ameriškega predsednika je priznanje prevzel takratni veleposlanik ZDA v Sloveniji Victor Jackovich. Bill Clinton je bil predsednik ZDA dva mandata, do leta 2001, in je v tem času poleti 1999 obiskal tudi Slovenijo. V politiki je še aktiven – podpira sedanjega predsednika Baracka Obamo. Ta mu je pred kratkim podelil najvišje državno odlikovanje – predsedniško odlikovanje svobode.

Kot najstarejši še živeči olimpionik je bil Leon Štukelj povabljen na odprtje olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, kjer je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, ki mu je segel v roko. Vse do smrti zaradi srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsak dan vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem Novem mestu. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni. Leta 1997 so ga sprejeli v Mednarodni gimnastični hram slavnih, leta 2011 pa posthumno v novoustanovljeni Hram slavnih slovenskih športnikov z nazivom najboljšega slovenskega športnika vseh časov. Delova osebnost je postal leta 1998.

Slikar pater Marko Rupnik je bil skupaj z nekdanjim makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom tudi prvi nagrajenec po izboru uredništva za leto 1999. Jezuit, filozof in umetnik je postal javnosti širše znan po tem, ko je dvorano papeževe kapele v Vatikanu prekril z več kot 600 kvadratnimi metri mozaika, zaradi česar je tudi postal Delova osebnost. Marko Rupnik v Rimu nadaljuje svojo umetniško in duhovno-filozofsko pot kot direktor študijsko-raziskovalnega centra Aletti in vodi skupino umetnikov, s katerimi skupaj še naprej ustvarja mozaike po vsem svetu, doslej že več kot 120. Zdaj ga sestavljajo v krakovskem nastajajočem centru Janeza Pavla II. Oktobra je prejel častni doktorat na španski univerzi Franciso de Vittoria, sporočajo iz centra Aletti.

Nekdanjemu makedonskemu predsedniku so naslov podelili zato, ker je znal svojo državo ubraniti pred vojno krizo in je veliko naredil tudi za mednarodno priznanje makedonske države in naroda. Na Kira Gligorova je bil oktobra 1995 izveden atentat, v katerem je življenje izgubil voznik, Gligorov pa je bil težko ranjen in je oslepel na eno oko. Kiru Gligorovu je mandat potekel 19. novembra 1999. Umrl je januarja 2012.

Za Nube in svojo sosesko

Tomo Križnar je bil za osebnost leta 2000 izbran skupaj s predsednikom nubskega centra v Londonu in ustanoviteljem Organizacije za solidarnost z Nubskimi gorami v tujini Sulejmanom Muso Rahalom. Medtem ko je ta v Londonu in bolan, je Tomo z ekipo ponovno (že drugi mesec) med domorodci v Nubskih gorah, kjer so razmere zaradi genocida sudanskega režima nad prebivalstvom vsak dan slabše. Tudi tokrat je v Nubske gore dostavil računalnike, kamere, zdravila, šolske potrebščine in »leteče kamere«, s katerimi uvaja videonadzor grozodejstev iz zraka. V svet redno pošilja posnetke vsakodnevnih bombnih napadov ter nenehno poziva različne organizacije in ustanove, da pomagajo ustaviti etnično čiščenje. Grozodejstva režima bo razkril v novi knjigi in dokumentarnem filmu z naslovom Leteče kamere na nubskem nebu.

Ovčar Domen Černuta iz Loga pod Mangartom se je dvignil iz anonimnosti po tem, ko je – po kamnitem plazu, ki je konec avgusta 2001 pokopal njihovo vasico – organiziral vaško skupnost, da je prebrodila najhujše in se obdržala. Pri vsem delu za skupnost pa je še naprej skrbel tudi za svojo čredo, ki je tudi danes temelj preživetja njegove družine. Nekaj let po plazu si je uredil nov dom ter postavil dva turistična apartmaja kot dodatno dejavnost in sirarno. Kot predsednik Društva rejcev drobnice Bovške Domen Černuta upa, da bodo prihodnje leto pridobili certifikat za butični ovčji sir, ki je leta 2012 dobil od Bruslja zaščito oznake porekla.

Minister za evropske zadeve Janez Potočnik in sociologinja Marta Gregorčič sta bila Delovi osebnosti za leto 2002. O prvem je takratni odgovorni urednik časnika Mitja Meršol dejal, da je »človek velike širine, ki zna tako tudi predstavljati Slovenijo svetu«. Potočnik je intenzivno in uspešno sodeloval pri slovenskem vključevanju v Evropsko unijo. Njegovo delo ni ostalo neopaženo, tako da je danes komisar evropske komisije za okolje.

Sociologinji pa so podelili priznanje za njeno delo z ljudmi, ki so odrinjeni na rob družbe. Javnost je zanjo slišala, ko je postala glas mladih, ki so bivali in ustvarjali v avtonomni coni Molotov. Leta 2004 je doktorirala s temo o koncu neoliberalne paradigme. Strpnost do pribežnikov, nasprotovanje kršenju človekovih pravic in stihijski globalizaciji so rdeča nit njenega delovanja tudi danes. Lani je bila Marta Gregorič kandidatka za Slovenko leta in je v okviru EPK vodila projekt urbane brazde.

Filozof Tine Hribar je v svojih razmišljanjih o slovenski prihodnosti načel temo narodove stigme s povojnimi poboji. Delovo priznanje v letu 2003 za svoja stališča je takrat ocenil kot velikanski premik v slovenski zavesti, leta 2010 pa je oznanil, da obrača politiki hrbet, in javno obnovil svojo zavezo humanistični misli. Kot je dejal v pogovoru za Večer ob izidu svoje knjige Ena je groza, smo priča večnemu vračanju istega. Vsaj na politični ravni. Zaradi odpovedi ubijanju je za Hribarja odprava smrtne kazni bistveni dosežek Evrope. Kot član Slovenskega panevropskega gibanja je nasprotoval arbitražnemu sporazumu s Hrvaško.

Za svoj celotni prevod, opombe in komentarje k prevodu Zbranih del Platona, kar je velik dosežek ne samo na Slovenskem, je bil za Delovo osebnost leta 2004 izbran filozof, prevajalec, publicist in pesnik Gorazd Kocijančič. Je samozaposlen v kulturi in filozofijo razume v njenem izvornem pomenu kot ljubezen do modrosti. Piše nadaljevanje, sklepno knjigo uvajanja v svoj filozofski sistem, ki bo obravnavala sanje, živali, jezik in nič. Ukvarja se tudi s poezijo in ima v delu dve pesniški zbirki, prva bo nekakšna zgodovina zahodne filozofije v verzih. Tik pred objavo je njegov prevod dveh slavnih grških krščanskih pesnikov, Sinezija iz Kirene in Andreja Kretskega; v delu ima pesmi bizantinskega avtorja Simeona Novega teologa.

Podjetnik iz Ivančne Gorice Igor Akrapovič je postal Delova osebnost leta 2005 kot svetovno priznani izdelovalec zahtevnih izpušnih sistemov. Njegove izdelke tudi danes uporabljajo vodilni svetovni izdelovalci motociklov (Kawasaki, Honda, Suzuki, Yamaha, Aprillia, KTM in Ducati). »Morda sem nagrado dobil zato, ker sem ustvaril podjetje z 230 zaposlenimi. Poskušam jih plačati čim bolje, da jim tako povrnem za sadove njihovega dela,« je izjavil Akrapovič ob podelitvi priznanja. Tudi danes posluje uspešno in bo letos, kot je razkril v časniku Finance, presegel poslovni načrt in dosegel približno 14-odstotno rast.

Čedalje več kandidatov

Kar štiri osebnosti so po mnenju bralcev Dela zaznamovale leto 2006: v politiki Zoran Janković, župan Ljubljane, v gospodarstvu Zofija Mazej Kukovič, predsednica uprave družbe Esotech, v športu smučarska tekačica Petra Majdič ter v kulturi pesnik in dramaturg Boris A. Novak. Zoran Janković je svojo politično pot od takrat nadaljeval z ustanovitvijo stranke Pozitivna Slovenija, ki je danes največja parlamentarna stranka, bil celo (neuspešen) mandatar za sestavo vlade, letos pa je po obtožbah protikorupcijske komisije odstopil kot predsednik stranke. Mazej Kukovičeva je evropska poslanka SDS/EPP, ki si s pobudama Požen' Evropo in Zdrava hrana prizadeva za nova delovna mesta za mlade. Dobitnica bronaste kolajne na zadnjih olimpijskih igrah v Vancouvru Petra Majdič je nova predstavnica olimpijske delegacije na olimpijskih igrah 2014 v Sočiju. Boris A. Novak, pesnik, prevajalec in profesor književnosti, se je angažiral pri vstajniškem gibanju in kritiki dela vlade.

Anketirani bralci Dela so med predlaganimi kandidati za osebnost leta 2007 izbrali prof. dr. Boruta Geršaka, ki je uspešno izvedel prvo endoskopsko operacijo na srcu. Ob prejemu priznanja je dejal, da tega ne jemlje kot osebno nagrado, ampak kot očitno priznanje bralcev zdravniški stroki, zlasti v univerzitetnem kliničnem centru, od koder prihaja. Dva mandata je bil na čelu kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja na ljubljanskem kliničnem centru, zdaj pa se, kot nam je sporočil, za vodstveno funkcijo ne bo potegoval, saj ga to delo ne zanima več. Še naprej se bo posvečal minimalni invazivni srčni kirurgiji, predvsem na mednarodni ravni. Od prvega februarja bo v kliničnem centru zaposlen le še štiridesetodstotno.

Slovenski »nebeški« metalec Primož Kozmus je na olimpijskih igrah v Pekingu s kar šestimi meti kladiva dlje kot 80 metrov, zmagoviti met je bil dolg 82,02 metra, osvojil zlato kolajno. Brežičan je z zmagovitim projektom svetu predstavil pojem slovenske športne odličnosti in zato postal osebnost leta 2008. Poleg tega je javnost, še zlasti svet športa, odobravala tudi njegov boj za ustrezen status vrhunskih športnikov – pri tem je celo zagrozil s koncem kariere in se nato leta 2009 upokojil. A po 373 dneh se je vrnil v šport, ker je pogrešal tekmovalnost ter z njo povezane izzive in adrenalin. Te dni je na športnih pripravah v Medulinu. »Še vedno sem aktiven atlet in se pripravljam na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Želim si nastopiti vsaj še na enih olimpijskih igrah,« nam je sporočil.

Dolgoletni zapleti in zavlačevanje z gradnjo novega onkološkega inštituta so ustvarili manevrski prostor za vrsto pomanjkljivosti in nečednosti, zaposleni pa so bili pred preselitvijo prisiljeni skrbeti za bolnike v nesprejemljivem okolju in nemogočih razmerah. Kirurg Erik Brecelj se je odločil, da bo ob svojem rednem delu razkrival tudi nepravilnosti v ustanovi, v kateri deluje, zaradi česar si je pridobil tudi naklonjenost javnosti in Delovo priznanje osebnost leta 2009. Je član iniciative zdravnikov za vzpostavitev transparentnega in strokovnega javnega zdravstva. Medicina je odraz družbe, in kar se dogaja v družbi, se dogaja tudi v medicini, pravi. Trenutno mu zelo veliko časa vzameta kirurgija in delo z bolniki. »Da se znotraj onkološkega inštituta ne morem ukvarjati še s čim drugim, se vztrajno 'trudijo' vodilni na inštitutu.«

Pisatelj in podjetnik

Zamejski pisatelj Boris Pahor, dobitnik dveh najvišjih državnih odlikovanj, je tudi na podelitvi Delovega priznanja za leto 2010 ostal zvest samemu sebi in dejal, da ob vsakem priznanju ostaja skeptičen. Uredništvo ga je uvrstilo med dvanajst nominirancev kot enega najpogosteje omenjenih in objavljenih evropskih pisateljev in razumnikov. Večkrat opozarja na nenehno nevarnost fašizma, na slab položaj slovenske skupnosti v Italiji in na mačehovski odnos matične Slovenije do zamejstva in zdomstva. Čeprav je poleti praznoval častivredni stoti jubilej, ki ga je praznično zaznamovala vsa Slovenija, še naprej aktivno nastopa v javnosti in piše. V italijanske knjigarne je pravkar prišla italijanska različica monografije Tatjane Rojc, posvečena Borisu Pahorju. Knjiga v slovenskem jeziku je skoraj razprodana in pripravlja se druga izdaja. Italijansko adaptacijo slovenskega teksta sta podpisala Boris Pahor in Tatjana Rojc.

Direktorja in solastnika podjetja Pipistrel Iva Boscarola je uredništvo Dela že trikrat nominiralo za osebnost leta. Ob predlanskem (2011) izboru za osebnost leta so mu bralci prvič namenili največ glasov, saj je njegov Pipistrel že tretjič zapored slavil na Nasinem natečaju za letalo prihodnosti. Ivo Boscarol je Američane prepričal s prvim hibridnim štirisedežnim letalom taurus G4, in kot je dejal tehnični direktor agencije Nasa Joe Parris, prihodnost letal na električni pogon premaknil iz znanstvene fantastike v realnost. Podjetnik iz Ajdovščine nadaljuje svoje delo z nezmanjšanim tempom in sporoča: »Letošnje leto je bilo za Pipistrel najuspešnejše doslej, zato si bomo od 19. decembra do prvega ponedeljka v novem letu privoščili zaslužen počitek, v zadnjem tednu pa smo pripravili program praznovanj 25-letnice Pipistrela v prihodnjem letu. Strategija poslovanja bo podrejena temu, da bi bilo leto 2014 še uspešnejše kot letošnje.«

Bralci Dela so lani za Delovo osebnost leta 2012 izbrali samostojno podjetnico Ano Lukner, ki je z dobrodelno organizacijo Anina zvezdica prebudila narod. Luknerjeva verjame, da je za spremembe potreben le eden, ta pa potem sproži plaz. Preprosta filozofija – podarjati hrano z daljšim rokom uporabnosti – je aktualna tudi te dni. Hrano zbirajo po številnih trgovskih centrih, podjetjih, šolah ... Intervju z njo preberite v silvestrski številki Dela.