Borut Brezovar očita KPK kršitev pravic

Ljubljana – Nekdanjemu glavnemu inšpektorju za delo Borutu Brezovarju ni uspelo od države iztožiti 59.473 evrov odškodnine. Prepričan, da mu je bila zaradi ravnanja komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki mu je očitala več nepravilnosti pri delu, storjena krivica, je s tožbo zahteval odškodnino, a je sodišče njegov zahtevek v celoti zavrnilo. Odločitev še ni pravnomočna.

Vlada Boruta Pahorja je Brezovarja, ki je inšpektorat za delo vodil 18 let, aprila 2011 razrešila na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na poziv protikorupcijske komisije, ki je zoper inšpektorja prejela več prijav suma korupcije. Poleg očitka, da pri kopici prijav ni dovolj učinkovito ukrepal, da bi zaščitil temeljne pravice delavcev, in da je pomanjkljivo ukrepal v postopkih proti Vegradu, so v javnosti odmevala njegova številna predavanja, saj je kot visoki državni uradnik pomembnega nadzornega organa dalj časa za plačilo in nejavno veliko sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije; sporno predavateljsko delo v službenem času mu je na leto prineslo najmanj 20.000 evrov zaslužka.

Pravica do izjave

Očitke je Brezovar sicer zavrnil, z ministrom pa se je dogovoril za umik s položaja, čeprav v tožbi trdi, da je bilo strinjanje z odstopom posledica ravnanja KPK, ki da je zoper njega sprožila medijski pogrom. Protikorupcijski komisiji med drugim očita, da mu ni poslala osnutka načelnega mnenja pred njegovo javno predstavitvijo in mu ni omogočila ustavno zagotovljene pravice do izjave, temveč je za očitke izvedel iz medijev, vsebina in objava ugotovitev in priporočil pa sta pomenili poseg v njegove osebnostne pravice, saj je komisija njegovo ravnanje označila za korupcijsko dejanje.

Toda sodišče ugotavlja, da ugotovitve in priporočila komisije niso načelno mnenje, kot trdi Brezovar, temveč akt, ki je bil namenjen komunikaciji med KPK in pristojnim ministrstvom, Brezovarju pa ni bila odvzeta pravica do izjave v postopku, saj je KPK inšpektorat za delo obravnavala že od leta 2007, konkretne primere je Brezovar poznal, bil je seznanjen s postopki komisije in je o njih tudi podajal odgovore.

Ugotovitve in priporočila komisije so bila namenjena takratnemu ministru Svetliku, ki bi lahko od Brezovarja zahteval pojasnila in ustrezno ukrepal. A je Brezovar podal soglasje k predlogu za razrešitev, zato niso ugotavljali resničnosti dejstev, izguba prihodkov, ki jo Brezovar navaja v tožbi, pa je logična posledica prenehanja njegove funkcije.

Brezovarju se je zdelo sporno tudi, da je takratni predsednik KPK Goran Klemenčič na eni od okroglih miz o njegovi neustreznosti soglasen sklep komisije napovedal že dan prej, preden je o tem sploh odločala, Brezovar pa je trdil, da ga nihče s komisije ni o ničemer nič vprašal, ni bilo nobenega ugotovitvenega postopka, nobene možnosti za pojasnila oziroma obrambo. Kot ugotavlja sodišče, je Klemenčič na omenjeni Študentski borzi povedal le, da bo komisija naslednjega dne sprejela nekatera priporočila, med katerimi bo tudi poziv ministru za ugotavljanje Brezovarjeve odgovornosti in pripravo končne, bolj celovite analize, kaj se na področju delovne inšpekcije sploh dogaja, nikoli pa ni komisija pozvala k odstopu z mesta glavnega inšpektorja za delo.

Ker je bil Brezovar predstojnik državnega organa, je bil kot javna oseba podvržen večji kritiki in zanimanju javnosti, KPK ji je bila dolžna posredovati informacije, ki jo zadevajo, za način, kako so mediji povzeli te ugotovitve in jih posredovali javnosti, pa komisija nima nikakršne odgovornosti, poudarja sodišče.

Obsojen zaradi 73,64 evra

Na ugotovitve in priporočila komisije tako niso bile vezane nobene procesne pravice Brezovarja, saj ni šlo ne za upravni ne za sodni postopek, zato Brezovar na takšne ugotovitve ne more vezati premoženjskopravnih posledic.

Prvič zato, ker je s položaja glavnega inšpektorja za delo odstopil sam, in drugič zato, ker bi te ugotovitve lahko ovrgel po ustreznem pozivu ministra, nikakor pa ne gre, vsaj kar zadeva premoženjsko škodo tožnika, odgovornosti zanjo pripisati KPK, še sklepa okrožno sodišče, ki je Brezovarju naložilo 1612 evrov pravdnih stroškov (sodba ni pravnomočna).

Protikorupcijska komisija je, spomnimo, na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zoper Brezovarja na inšpektorat podala pobudo za uvedbo ustreznega nadzora in disciplinskega postopka, septembra 2011 pa ga je tudi kazensko ovadila. Primer je bil povezan ravno z enim od spornih predavanj, s katerimi je postrani služil. Novembra 2008 je namreč uveljavljal povračilo potnih stroškov v Terme Ptuj v znesku 73,64 evra, čeprav je vedel, da do njih ni upravičen, saj je imel v uporabi službeno vozilo ministrstva za delo, v sklop katerega sodi inšpektorat za delo, gorivo pa je plačal s službeno kartico magna. Zaradi tega je bil pravnomočno obsojen na 588,80 evra kazni, nekdanjemu delodajalcu pa je moral vrniti 73,64 evra.