Delova tema: vlomilci in tatovi lani naredili za več kot 48 milijonov evrov škode

Mnoge šele negativna izkušnja prepriča, da je treba več pozornosti posvetiti preventivi.
Objavljeno
25. julij 2011 20.05
Posodobljeno
27. julij 2011 06.00
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana - Stoodstotne zaščite pred vlomilci gotovo ni, a storilci največkrat udarijo po sistemu priložnost dela tatu, pogosto pa se na vlomilske pohode dobro pripravijo. In ravno poletni čas jim je za tovrstne podvige pisan na kožo.

Da je ključ do varnejšega življenja preventivno in samozaščitno ravnanje, opozarjajo tako policija kot drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem zasebnega varovanja.

A večina državljanov o »povišani stopnji« varovanja doma in preostalega premoženja razmišlja šele, ko enkrat sami postanejo žrtve kaznivih dejanj, pravi Robert Pistotnik, predsednik uprave Sintala.

Presenetljivo je, da se te pomanjkljivosti ljudje dobro zavedajo, a še vedno živijo v prepričanju, da so imuni na kazniva dejanja. Čeprav statistično v času poletnih počitnic število vlomov v stanovanja in hiše celo malenkost upade, je dejstvo, da imajo nepridipravi poleti, v času dopustov, lahko precej olajšano delo, saj si za nečedne posle vzamejo več časa. Tako za načrtovanje vloma, izvedbo, kot tudi brisanje sledi.

Robert Pistotnik pravi, da jih je pri raziskavi o varnosti premoženja, ki so jo pred časom naredili med slovenskimi gospodinjstvi, najbolj presenetilo, da ljudje za svojo varnost naredijo premalo, čeprav se pomanjkljivosti preventivnega ravnanja mnogi še kako dobro zavedajo.

»Žal potrebujejo neko negativno vzpodbudo. To je, da se nekaj zgodi njim, njihovim sorodnikom ali sosedom.« Odgovor, ali se ljudje nevarnosti zavedajo šele, ko sami postanejo žrtve, je tako na dlani.

Občutek varnosti je lahko tudi nevaren

Med pozitivne ugotovitve raziskave sogovornik uvršča občutek varnosti pri ljudeh, saj je ta zelo velik. Brez dvoma je Slovenija še vedno na samem vrhu evropskih držav kar se varnostne problematike tiče, po drugi strani pa so nepridipravi vse bolj predrzni in agresivni.

Domačim kriminalcem so se pridružili še tuji, običajno povezani v organiziranih skupinah. Občutek varnosti je brez dvoma pomemben pokazatelj realnega stanja, a v pretiranem občutku varnosti lahko tiči tudi past, saj človek hitro lahko postane malomaren in preventivo odrine na stranski tir.

Sintalova raziskava se je osredotočila tudi na zaščito premoženja med dopusti. Največ anketirancev (86,2 odstotka) jih pred odhodom na dopust poskrbi za osnovno zaščito - zaprejo okna.

Da poln poštni nabiralnik v času odsotnosti nepridipravov ne opozarja na prazno stanovanje, poskrbi 30,4 odstotka vprašanih, 26,3 odstotka poskrbi še za dodatno zaščito stanovanja ali hiše, saj zaprejo dovod vode. Premoženje pri zavarovalnici dodatno zavaruje 2,4 odstotka vprašanih.

Razumljivo se tisti, ki so že bili žrtev vloma, tatvine ali ropa ali pa koga poznajo, prej odločijo za dodatno zaščito premoženja v času njihove odsotnosti. Na takšno odločitev precej vpliva splošno mnenje o varnosti v Sloveniji, saj tisti, ki menijo, da Slovenija ni dovolj varna, bolj skrbijo za zaščito premoženja.

Podjetje za varovanje najame 3,4 odstotka vprašanih, medtem ko se za takšen ukrep pogosteje odločijo tisti, ki so že bili žrtve kaznivega dejanja. Več kot četrtina (28,5 odstotka) tistih, ki so z vlomilci in roparji že imeli grenko izkušnjo, za čas dopustov najame tudi podjetje za varovanje.

Tatvine povzročajo milijonsko škodo

Varuhi reda in miru so lani obravnavali malo manj kot 90.000 kaznivih dejanj, od tega 54.317 s področja premoženjske kriminalitete (brez gospodarskih kaznivih dejanj), kjer močno vodijo tatvine in velike tatvine (43.482).

Tovrstnih kaznivih dejanj je bilo za tri odstotke manj kot predlani, ko so jih obravnavali 55.859. S tatvinami in velikimi tatvinami so kriminalci povzročili za več kot 48 milijonov evrov škode, samo z vlomi pa več kot 29 milijonov evrov. Če je na splošno mogoče opaziti manj vlomov, to ne velja za vlome v stanovanjske hiše, stanovanja in garaže.

Najpogostejši načini vloma v objekte so lomljenje nezaščitenega zunanjega dela ključavnice, vlom na vzvod skozi vrata ali okna ter razbitje okenskega stekla. Tehnika, razen prenosnih računalnikov, za vlomilce ni več tako zanimiva, saj najraje posežejo po denarju in nakitu.

V žep zbašejo tudi plačilne kartice, včasih pa za dvig denarja ali plačila v trgovinah nimajo preveč težkega dela, saj imajo nekateri lastniki varnostne kode PIN zapisane kar poleg kartice. Ob vlomu v hišo ali stanovanje večkrat pobrskajo tudi za avtomobilskimi ključi in se preprosto odpeljejo.

Ni pametno dajati vtisa, da ni nikogar doma

Po izkušnjah varuhov reda in miru je najpogostejša napaka pri vlomih v hiše in stanovanja slabo nameščena cilindrična ključavnica. Zunanji del vložka, običajno je še slabe kakovosti, namreč večkrat zeva preveč ven, kar vlomilcem omogoča, da ga s primernim orodjem preprosto zlomijo. Kako neverna je slaba cilindrična ključavnica, pove že podatek, da jo vlomilec s primernih orodjem zlomi in stopi v notranjost v povsem enakem času, kot bi to storil s ključem.

Policija svetuje, naj lastniki stanovanja ne puščajo obvestil o odsotnosti na avtomatskih odzivnikih telefonov, mobilnih telefonov in elektronski pošti. Obvestilo je lahko tudi povsem nedoločno (denimo, trenutno nismo dosegljivi), ne pa napoved, da se vrnemo čez dva tedna.

Nevarno je tudi vse pogostejše objavljanje aktivnosti na spletnih socialnih omrežjih, kot sta denimo facebook in twitter. Spreminjanje statusov, da bomo dlje časa odsotni, vsekakor lahko privlači kakšnega s slabimi nameni. Tudi sprotna objava fotografij na spletu z dopusta ni priporočljiva.

Fotografirajte vrednejše predmete

Domovi gotovi niso primerni za hranjenje prihrankov in vrednejših predmetov (zlatnina, nakit), saj so tako imenovana skrita mesta za vlomilce običajno povsem predvidljiva. Ukradene predmete, predvsem zlatnino in nakit, bodo preiskovalci lažje odkrili, če jih fotografirate, saj boste s tem precej preprosto dokazovali lastništvo, če policija pri nekom najde več predmetov, za katere sumi, da jih je izmaknil.

In še nasvet, kaj storiti, ko opazite, da so se po vašem stanovanju ali hiši potikali neznanci. V objekt ne vstopajte, temveč o tem takoj obvestite policijo, saj se storilec lahko še vedno nahaja v notranjosti - verjetnost, da boste vlomilca ali tatu zalotili, je namreč kar 25-odstotna -, prav tako pa lahko z nespretnimi potezami uničite sledi, ki so pomembne za preiskovanje kaznivega dejanja.

Preventiva je ključna za varnost premoženja

Ko ljudje postanejo žrtve vlomilcev, je včasih precej težje sprejeti to, da se je neznanec potikal po stanovanju in brskal po osebnih stvareh, kot se soočiti z izgubo premoženja, ki ga je storilec vtaknil v svoj žep.

»Niso redki primeri, predvsem izstopa nežnejši spol, ki po tako grenki izkušnji razmišljajo, da bi se preselili. Občutek nelagodja, da je bil v prostoru vlomilec, ki si je ogledal vse podrobnosti in intimne stvari posameznikov, je tako velik, da pri žrtvah to lahko pusti celo trajnejše posledice,« je povedal Robert Pistotnik.

Dodal je, da je ključ do varnosti preventivno in samozaščitno ravnanje, saj je zmotno mišljenje, da mora nekdo drug poskrbeti za našo varnost. »Občutek, da mora država skrbeti za našo varnosti, je lahko zavajajoč. Že res, da mora država na splošno skrbeti za varnost državljanov, a je zasebna varnost še vedno v rokah posameznikov.

»Preventivno ravnanje včasih ni brezplačno, a je strošek v primerjavi s tem, ko enkrat postanete žrtev kaznivega dejanja, zanemarljiv. Ne mislim le na premoženjsko škodo in občutek nelagodja, ko nekdo postane žrtev kriminalcev, temveč predvsem na predmete sentimentalne vrednosti, ki nam jih nihče ne more več povrniti,« je sklenil.