Tiskane izdaje
Ljubljana – Svojcem Zorice Škrbić, ki so jo 26. junija 2014 ugrabili, mučili in odvrgli, da je zaradi posledic mučenja umrla, je nenavadno, da je malo po tem, ko je bil Milan Trivković oproščen in iz pripora izpuščen, zgorel njihov kiosk. »Drugega kot maščevanje ne more biti,« je dejal Zoran Škrbić, Zoričin brat, na zaslišanju ob ponovnem sojenju Milanu Trivkoviću.
Po proceduralnem zapletu oziroma po domnevnem kratenju pravice obtoženca do naravnega sodnika se je na ljubljanskem okrožnem sodišču le začelo ponovno sojenje Milanu Trivkoviću. Po mnenju tožilstva je bil skupaj z Željkom Petrovićem, Blagojem Sazdovom, Senadom Livadičem – ti so krivdo priznali in se pogodili s tožilstvom - in še dvema neznanima osebama član hudodelske družbe, ki je usodno škodovala Zorici Škrbić, dolgoletni partnerki Dejana Vidmarja, ki prestaja dolgoletno zaporno kazen zaradi ropa SKB banke v noči z 31. oktobra na 1. november 2005. Združba je od Škrbićeve hotela izvedeti, kje so milijoni evrov iz ropa banke, ki jih niso nikoli našli. Skupaj so naredili načrt, si razdelili vloge, nabavili potrebno opremo - od telefonov, radijske zveze do maskirnih kap, kovinskih lisic in lepilnega traku -, obenem pa so se na ugrabitev pripravili tako, da so preučili navade Škrbićeve. Potem so jo 26. junija 2014 ugrabili in nato v gozdu na robu Ljubljane mučili, potem pa na cesti v Podpeči odvrgli.
Za izpeljavo načrta so kupili belo alfo romeo, ki so jo pri ugrabitvi uporabili poleg audija, in pred ugrabitvijo s sledenjem ugotavljali njene navade. To je Zorica opazila in povedala materi, ta je prišla pred njeno računovodsko pisarno in videla človeka, ki je spal v avtu: »Videla sem ga dvakrat: isti avto, isti človek.« Čeprav Trivkovića ni prepoznala med fotografijami, ki so ji jih pokazali med preiskavo, ga je prepoznala med poizvedovanjem po spletu oziroma je zdaj popolnoma prepričana, da je bil človek v avtu Trivković. Z njim pa, tako kot njen sin Zoran, povezuje požig njihovega kioska za Bežigradom, češ da dokler je bil Trivković v priporu - od konca novembra 2014 do začetka maja 2016 -, je bil mir. Potem ko je bil izpuščen - istega dne ali dan pozneje -, pa je kiosk zagorel.
Da z ugrabitvijo in mučenjem Zorice Škrbić nima ničesar, še naprej vztraja obtoženi Trivković, ki zanika kakršno koli vpletenost v očitano kaznivo dejanje. To, kar trdi tožilstvo, je čista krivica in je zaradi tega zelo prizadet, je povedal, zato niti ni mogel sprejeti predloga tožilstva, da bi dejanje priznal v zameno za dve leti in devet mesecev zapora. »Če bi bil kriv, bi to sprejel, pa nisem kriv,« trdi Trivkovič, ki je od 9. junija, ko so ga po prihodu iz Bosne prijeli, spet v priporu. Kot je poudaril, bi lahko, če bi nameraval, zbežal oziroma se ne bi več vrnil v Slovenijo. Višje sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo na prvi stopnji in zadevo vrnilo v ponovno sojenje, zanj pa odredilo pripor.
Tožilstvo vztraja pri obtožnici, da so štirje člani hudodelske združbe 26. junija 2014 ob 18.45 na Ziherlovi ulici v Ljubljani zaprli pot kolesarki Zorici Škrbić, jo podrli na tla in jo nasilno odvlekli na zadnji sedež alfe. Že prej so načrtovali, da jo bodo odpeljali proti Trnovski cesti, kjer jih je ob gozdni cesti čakal Trivković, ki je tam sedel na vozniški sedež in odpeljal do cilja, na neobljuden kraj v gozdu. Ugrabljenko so zvlekli iz avta, šli še nekaj časa peš, jo potem slekli do spodnjega perila in priklenili na drevo in ji zvezali noge. Po obtožnici je Trivković potem odšel, Petrović in Sazdov pa sta žensko mučila devet ur, do jutra, ko sta jo odpeljala v Podpeč in odvrgla na glavni cesti, kjer je še pred prihodom reševalcev umrla. Tožilstvo Trivkoviću očita kaznivi dejanji hudodelske združbe in ugrabitve.
»Bil sem doma, pri meni so bili prijatelji in smo imeli roštilj ter igrali namizni tenis,« je tudi tokrat ponovil obtoženi, ki je še enkrat poudaril, da na dan ugrabitve ni zapustil doma. Prav tako ne drži, je poudaril, da bi ga lahko opazili v avtomobilu na Emonski cesti, kjer je imela pokojna pisarno.
Da pa se je dogaja nekaj nenavadnega oziroma da je imela občutek, da ji sledijo, pa je materi in bratu povedala Škrbićeva. »Opazil sem, da je bila nervozna in da je opazila, da ji sledi policija,« je povedal Zoran Škrbić, ki je na enem od prejšnjih zaslišanj povedal, da je Zorica stricu povedala za izsiljevanje, povezano s tremi milijoni evrov.
Prav tako je za sledenje vedel Dejan Vidmar, ki prestaja dolgoletno zaporno kazen na Dobu. Škrbićeva je bila dan pred ugrabitvijo na obisku pri njem in je povedala, da ima občutek, da ji nekdo sledi, vendar je mislila, da je to policija.
