Domnevni heker Iserdo bi ponovil sodni proces

Maribor – Avtor zlonamerne kode Butterfly bot Matjaž Škorjanc je moral znova sesti na zatožno klop, tokrat na višjem sodišču. To je v pritožbeni zadevi razpisalo glavno obravnavo, kar se zgodi zelo redko, in zaslišalo računalniškega izvedenca, ki ga sodišče prve stopnje ni hotelo.

Konec decembra 2013, poldrugo leto po začetku sodnega procesa, je okrožno sodišče spretnega računalnikarja obsodilo na štiri leta in deset mesecev zapora. Tožilstvo mu je naprtilo izdelavo zlonamerne kode BF bot, pripomočka, namenjenega za vdor v informacijski sistem, trikratno pomoč pri napadu na informacijski sistem in pranje denarja velike vrednosti.

Poleg zaporne kazni mu je sodišče naložilo še plačilo 3000 evrov in mu odvzelo 114.451 evrov zaslužka od prodaje kode, ki jo je menda prodal 233-krat. Denar bi sodišče izterjalo s prodajo zaplenjenega stanovanja, vrednega dobrih 66.000 evrov, in avta toyota yaris, ki je bil takrat ocenjen na 5400 evrov.

Škorjančevo nekdanje dekle Nuša Čoh jo je bolje odnesla. Dobila je osem mesecev pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo, saj je prek western uniona in drugih oblik prenakazovanja denarja na svoje ime prejela denar od prodaje zlonamerne kode in ga izročila Škorjancu.

S takšno sodbo ni bil zadovoljen nihče in višje sodišče je v pritožbenem postopku sklenilo razpisati javno obravnavo. Obramba je že na prvi stopnji zahtevala zaslišanje računalniškega strokovnjaka Marka Malovrha, ki ga je poiskala sama, a okrožno sodišče temu ni ugodilo.

Senat treh višjih sodnic pod predsedstvom Slavice Gabrovec je ravnal drugače in je Malovrha povabil v sodno dvorano, kjer je ta v za laika precej nerazumljivem jeziku povedal, da so bili podatki z zaseženega Škorjančevega računalnika spremenjeni. Analogno je to pojasnil na primeru običajnega fascikla, v katerega bi nekdo po zasegu vtaknil lista papirja, popravil datum ali izpustil kakšno črko.

Zaslišanje potrdilo utemeljenost pritožbe

Škorjančev zagovornik Janko Jerman je tako v sklepni besedi poudaril, da je zaslišanje Malovrha le potrdilo utemeljenost pritožbe, saj je navedel, da integriteti medija in podatkov nista bili ohranjeni, ter potrdil, da so nekatere datoteke nastale po zasegu računalnika (okrog 14.000), torej takrat, ko so imeli dostop do naprave izključno kriminalisti. Ti po Jermanovem prepričanju niso ravnali skladno s forenzičnimi praksami in niso takoj napravili istovetne kopije Škorjančevega trdega diska.

Jerman je predlagal, naj višje sodišče primer vrne v ponovno presojo sodišču prve stopnje, ker nekaterih kršitev preprosto ni možno sanirati na drugi stopnji. Ker izvedenec računalniške stroke Boštjan Kežmah ni napravil analize, denimo, ni znano, ali je BF bot sploh zlonamerni program, po drugi strani pa sodišče ne bi smelo upoštevati analize družbe Defense Intelligence, saj gre za oškodovanko, je poudaril Jerman.

Kot pomembno okoliščino je Jerman izpostavil še, da Škorjancu sodišče ni omogočilo vpogleda v vso dokumentacijo. Za primerjavo je omenil, da so imeli kriminalisti za izdelavo ene istovetne kopije na voljo dva meseca, obramba pa za vse skupaj zgolj 15 ur, čeprav ni bilo tehnične ovire, da se obrambi ne omogoči isto kot tožilstvu.

Senat višjega sodišča bo odločitev sporočil v četrtek. Višji državni tožilec Zoran Klinc je za Škorjanca predlagal sedem let in šest mesecev zapora ter 10.000 evrov denarne kazni, za Nušo Čoh, ki je doštudirala medicino in je zdaj zdravnica, pa poldrugo leto pogojne kazni s triletno preizkusno dobo.

Njen odvetnik Borut Mihurko je temu oporekal z zanimivo razlago, da je slovenski par prav v tistem času izdelal aplikacijo Talking Tom in da je to podjetje zdaj vredno milijardo evrov, osebno premoženje para pa 148 milijonov evrov: »Verjamem, da je v našem prostoru 106.000 evrov velik denar, a če presežemo te klasične okvire, je to drobiž. V dimenzijah internetnega prostora teh 106.000 evrov in 227 dvigov ne more biti argument, da bi Nuša Čoh morala vedeti, da denar izvira iz kaznivega dejanja.«

Španca bila najpodjetnejša

Domnevna zlonamerna koda Matjaža Škorjanca, v virtualnem svetu znanega pod vzdevkom Iserdo, je menda okužila več sto tisoč računalnikov po vsem svetu, izjemi sta le Severna Koreja in Zahodna Sahara. Zaradi velike škode se je znašel tudi na muhi ameriških preiskovalcev, a so ZDA zaman zahtevale njegovo izročitev. Najboljša uporabnika koda sta bila Španca, ki sta z računalnikov, združenih v omrežje Mariposa (metulj), kradla podatke o kreditnih karticah in si nakazovala denar na svoje račune.