Tiskane izdaje
Ljubljana – Policisti so danes še vedno ugotavljali, kdo je sedel za volanom citroena berlinga, ki je v torek zvečer pri razcepu Kozarje na ljubljanski obvoznici zletel s ceste. V nesreči sta umrla dva mladeniča, tretji pa je bil hudo poškodovan. Nesreča se je zgodila zaradi prevelike hitrosti.
»V torek okrog 21. ure smo bili obveščeni o prometni nesreči na avtomobilski cesti v razcepu Kozarje, v kateri sta dve osebi umrli, ena oseba pa je huje poškodovana. Z ogledom kraja prometne nesreče so policisti ugotovili, da je do zdaj še neznani voznik vozil osebni avtomobil Citroen Berlingo proti razcepu Kozarje iz smeri Brezovice proti Brdu,« je o nesreči pripovedovala tiskovna predstavnica ljubljanske policijske uprave Nataša Pučko.
»V levem nepreglednem ovinku je domnevno zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznik izgubil oblast nad vozilom, pri čemer je to začelo drseti proti levemu robu vozišča, kjer je prek travnate bankine trčil v zaščitno kovinsko ograjo, ob kateri so bile postavljene table pokončne zapore. Po trčenju v kovinsko ograjo je vozilo dvignilo v zrak, nato pristalo na travnatem nasipu in po nekaj metrih drsenja trčilo v drog javne razsvetljave,« je nadaljevala Pučkova in dodala, da je po trčenju avtomobil odbilo v odbojno ograjo, tako da je obstal na travnatem nasipu.
Posledice so bile tragične, saj so trije udeleženci nesreče, vsi Slovenci, doma iz Vrhnike oziroma Verda, ob trčenju padli iz vozila na travo. Neuradno smo izvedeli, da policisti predvidevajo, da niso bili pripeti z varnostnim pasom, čeprav po prvih podatkih niso izključili niti možnosti, da so zaradi silovitega trka kljub pripetosti s pasom padli iz avtomobila.
Za mladeniča, stara 24 in 28 let, so bile poškodbe žal prehude in sta tako umrla na kraju nesreče, tretjega, starega 29 let, pa so reševalci hudo poškodovanega odpeljali v ljubljanski klinični center.
Na istem odseku sta sicer takoj po trčenju pripeljala dva voznika z avtomobiloma in zapeljala čez tablo pokončne zapore, na srečo sta pri tem poškodovala le vozili. »Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil in ugotavljanje okoliščin prometne nesreče. V času ogleda kraja prometne nesreče in odpravljanja posledic je bila cesta zaprta na relaciji Brezovica–Brdo, promet pa je bil preusmerjen na južno obvoznico. Ogleda sta se udeležili tudi preiskovalna sodnica in državna tožilka. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo,« je še povedala Pučkova.
Nesreč na avtocestah ni več
Tovrstne tragedije na avtocestah so zelo odmevne, velikokrat zaradi posledic, saj so ob visokih hitrostih te hujše, pa tudi, ker jih zaradi zastojev, ki nastanejo po zaporah ob reševanju in odpravljanju posledic, velikokrat občuti veliko ljudi.
Čeprav imajo nekateri občutek, da je nesreč na avtocestah več, podatki kažejo, da to ne drži. Število smrtnih žrtev na avtocestah v zadnjih petih letih niti ne upada niti se ne povečuje, vsako leto se najbolj črna bilanca konča z 16 oziroma 18 umrlimi. Nekoliko upada le število huje in laže poškodovanih, medtem ko je nesreč le z materialno škodo opazno manj. Leta 2010 se je na avtocestah zgodilo 3480 prometnih nesreč, kjer se je krivila le pločevina, lani pa je bilo takšnih nesreč 1817. Glavni razlog za nesreče so še vedno napake voznikov, v poletnih mesecih so to predvsem utrujenost zaradi daljše vožnje, nezbranost, prehitra vožnja, nepravilno razvrščanja, za nekatere turiste in izletnike je značilno še, da avtocestnega načina vožnje sploh ne poznajo.
Analiza stanja za predlani kaže, da je bilo na avtocestah in hitrih cestah, ki zavzemajo 9,3 odstotka dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, 48,9 odstotka prometa, medtem ko je bilo na glavnih cestah, ki zavzemajo 12,4 odstotka dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, 17,3 odstotka prometa, na preostalih državnih cestah pa 33,8 odstotka.
Najbolj obremenjena ljubljanska obvoznica
Analize prometnih obremenitev po posameznih kategorijah cest sicer kažejo, da je najbolj obremenjen ljubljanski avtocestni obroč skupaj z avtocestnimi vpadnicami, kar hitro privede do zastojev, če je na katerem koli avtocestnem kraku izredni dogodek ali nesreča.
Najpogostejši vzroki za nesrečo na avtocesti so še vedno neprevidni vozniki, saj so trki navadno posledica prehitre vožnje in neupoštevanja varnostne razdalje, nepravilnega razvrščanja, tovornjakarji imajo večkrat nepravilno naložen tovor in nepravilno pripet priklopnik, niso pa redki niti primeri prehitevanja po desni ali kar po odstavnem pasu. Prevečkrat so slišana tudi opozorila o voznikih, ki vozijo po napačni strani avtoceste.
