Obtoženi med sojenjem »odpustil« zagovornico

Ljubljana – Sojenje Janezu Žurgi, ki je 17. decembra 2014 na Rakeku umoril očima Dušana Stražiščarja, se bo verjetno še zavleklo, saj je na zadnjem naroku zahteval zamenjavo zagovornika. Odločitev o njegovi zahtevi bo sprejel predsednik sodišča v tednu dni.

Še preden so lahko pred sodnim senatom pričali trije vabljeni sodni izvedenci, psihiatri, ki so skupaj s še štirimi ocenami o psihičnem stanju Janeza Žurge v preteklosti poskrbeli za dober zaplet zgodbe, je za preobrat poskrbel kar obtoženi. Sodišču je poslal prošnjo za zamenjavo odvetnice, saj naj ne bi bil več zadovoljen z zagovornico Majo Kristan, ki naj bi, je momljal pred sodnico Vesno Podjed, »bila pri njem na obisku le enkrat v letu in pol«. Prav tako naj bi bila arogantna, se ga je dalo razumeti, obenem pa mu nič ne pomaga, češ: »Vseeno je, ali jo imam ali ne, vse sam naredim. Kakšen drug,« je hitro govoril, »bi jo tudi usekal.«

Sodnica je poskušala iz obtoženega izvleči vzrok za njegovo nezadovoljstvo z delom zagovornice, vendar Žurga s svojim hitrim in deloma tudi nerazumljivim govorjenjem ni še dodatno pojasnil svoje zahteve za zamenjavo obrambe, potem pa je sedel na klop.

Odvetnica očitke obtoženega zanika

Zagovornica Maja Kristan je sodišče opozorila, da lahko preveri Žurgove navedbe, kolikokrat je bila na posvetu v zaporih pri obdolžencu. Je pa res, je dodala, da ga ni obiskala na forenzičnem oddelku v Mariboru, ker se ji to ni zdelo primerno in potrebno, obenem pa ni bilo smiselno, da bi na takšen način povečevala stroške postopka. Koliko se je zavzela, pa lahko sodišče samo ugotovi iz spisa, je dejala Kristanova, ki je prepričana, da so Žurgove navedbe neutemeljene.

Toda odnos zagovornika in stranke temelji na zaupanju, ki odvetniku omogoča, da lahko dela korektno in strokovno, je opozorila Kristanova. Ker je v tem primeru zaupanje omajano, njeno delo ne bo moglo biti opravljeno z zadostno strokovnostjo, obenem pa tudi zaradi kodeksa odvetniške etike predlaga, da jo sodišče razreši.

Med odmorom, ki ga je že pred tem zahteval Žurga, ki je bil žejen, je sodni senat obravnaval obe zahtevi. Predlog Žurgove zagovornice po razrešitvi je zavrnil kot neutemeljeno, ker, je povedala sodnica Podjed, »razlogi niso upravičeni«. O obtoženčevi zahtevi pa bo odločal predsednik sodišča, ki naj bi svojo odločitev sprejel v nekaj dneh oziroma do sredine decembra, ko je razpisan nov narok.

Prič niso zaslišali

Vendar pa takrat še ne bodo pričali sodni izvedenci psihiatrične stroke, ki so bili vabljeni na tokratni narok. Njihova mnenja so odločilna, saj je bila sodba prve stopnje – Žurga je bil spoznan za krivega in obsojen na petnajstletno zaporno kazen – razveljavljena prav zaradi neenotnega mnenja psihiatrov. Eni so trdili, da je bil ob zločinu neprišteven, drugi, da je bil zmanjšano prišteven. Na koncu je obveljalo, da je bil Žurga bistveno zmanjšano prišteven v času dejanja, ko je očima najprej močno pretepel, ga zabodel, in ko je očim omahnil na posteljo, z blazino zadušil.

Višje sodišče je v razveljavljeni sodbi okrožnemu sodišču naložilo, da naj natančno ugotovi, ali je bil Žurga v času dejanja neprišteven ali prišteven. Če bodo psihiatri imeli enotno mnenje, da je bil ob dejanju neprišteven, mu bo sodišče izreklo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Toda ta ukrep lahko traja največ pet let, njegovo ustreznost pa sodišče redno preverja. V primeru, da bodo psihiatri ocenili, da je bil prišteven, čeprav bistveno zmanjšano, pa bo verjetno končal za rešetkami zapora na Dobu.

Če bo predsednik sodišča ugodil Žurgovi zahtevi po novem zagovorniku, se bo čas sojenja podaljšal, saj se bo ponovno sojenje začelo od začetka. In bo, po nekaterih ocenah, trajalo najmanj leto dni, da se storilcu, za katerega ni dvoma, kaj je storil, določi primerna kazen. Na srečo, pravijo naši viri, se zato, ker je bil v tem času pripor prekinjen z zdravljenjem na forenzičnem oddelku v Mariboru, ne bo iztekel pripor, ki lahko po vložitvi obtožnice traja največ dve leti.