Radan je rekel, da bodo pacientu »pomagali«

Ljubljana − »Doktor Radan je prišel in povedal, da se bo prišla k pacientu, ki je bil slaboten, poslovit njegova žena. Rekel je, da mu bomo pomagali,« je povedala medicinska sestra Nataša M., ki je bila zadolžena za enega od bolnikov dr. Ivana Radana, ki je po mnenju tožilstva kriv za smrt štirih bolnikov na nevrološki kliniki.

Na vprašanje tožilke dr. Katarine Bergant, kaj pomeni »mu bomo pomagali«, je medicinska sestra, ki je tisti dan skrbela za bolnika na dveh posteljah, razložila, da ta besedna zveza na intenzivni negi nevrološke klinike ni nič posebnega. »Pomagati pomeni, da da zdravnik bolniku močnejša zdravila proti bolečinam. Pomagati pomeni pomagati v protibolečinskem smislu,« je bila jasna.

Toda eden od bolnikov ni bil, tako kot je običajno za umirajoče bolnike, bledoličen, ampak je bil vijoličast, kar ni običajna barva in je sestra zdravnika na to tudi opozorila. Po tem, ko so mu pomagali z zdravili, se je barva njegovega obraza spremenila in je bil tudi videti nekoliko bolje. Toda vijoličasta oziroma rdeča barva obraza, se je kasneje razkrilo med izpraševanjem, niti ni tako redka, ker bolniki postanejo zaripli oziroma se napenjajo zaradi dihalne stiske.

Navodilo, kaj naj dajo pacientu in kako, je dal dr. Radan, ki je takrat skrbel za bolnike. Kdo je to naredil, kako je bila nastavljena infuzijska črpalka in koliko kalija je še bilo v njej v času smrti bolnika, priča tokrat ni vedela povedati, saj je bil tisti dan eden bolj norih dni, »vsi so letali sem in tja«. Še med preiskavo pa je povedala, da je videla, da je v času smrti bolnika v črpalki moralo še biti nekaj kalija, sicer bi prazna črpalka piskala. Medicinska sestra je to dejstvo ponovila, ni pa se spomnila podrobnosti o tem, ali je bil kalij v črpalki ali ne, zato je vztrajala pri svoji prvotni izjavi.

Je pa pacient kmalu zatem, ko je dobil dodatno zdravilo, umrl. To se je zgodilo še pred koncem njene delovne izmene, je povedala priča, ki je razložila, da je potem v sodelovanju z drugimi medicinskimi sestrami − takšna je navada, je razložila − poskrbela za običajne postopke v tem primeru: umrlega je odklopila z vseh naprav ter z EKG ugotovila smrt, kar potem zdravnik ali glavna sestra vpišeta v karton. Umrlemu potem odstranijo vse zdravniške pripomočke, kot so katetri, igle, kanile, tubus, mu povijejo glavo in ga pokrijejo.

Na vprašanje, ali je bilo nenavadno, da je dr. Radan večkrat vprašal timsko medicinsko sestro Nado S. »A damo zdaj?«, je priča odgovorila nikalno. Ni nevsakdanje, je razložila, da zdravniki tudi sprašujejo sestro, ker so te ob bolniku in potem na podlagi njihovega mnenja zdravniki lažje ocenijo, kaj bo za bolnika najbolje.

Po zaslišanju priče je tožilka Katarina Bergant predlagala, da bi v nadaljevanju sojenja zaslišali tudi osebne zdravnike bolnikov, ki jim je Radan izdajal recepte zdravila. Obtožnica ga namreč med drugim bremeni, da je sebi in drugim izdajal recepte za psihoaktivna zdravila. Tožilka je predlagala zaslišanje osebnih zdravnikov tistih bolnikov, ki so k temu podali soglasje, ter imenovanje izvedenca medicinske stroke za tiste, ki soglasja niso podali. Radanov zagovornik Milan Krstić, ki je jasno povedal, da tožilstvo zavlačuje s postopkom, ki bi ga rada z Radanom čim prej zaključila, je predlogu oporekal.

Sodnik o predlogu ni odločil, je pa pojasnil, da čakajo na avstrijskega izvedenca dr. Wolfganga Krölla. Izvedenec je sicer že pričal na sodišču in je bil Radanova razbremenilna priča, a je menda opravil poskus s kalijem na živali, tako da bi prišli do izsledkov, kakšni so učinki kalija na živo bitje. Podatki, ki so jih pridobili iz Amsterdama in temeljijo na računalniških podatkih zdravljenja, namreč ne omogočajo jasne presoje.