Tiskane izdaje
Bled – Vse večje število obiskovalcev v TNP stopnjuje pritisk na naravno okolje. Hkrati s potrebo po varovanju narave narašča tudi potreba po zagotavljanju varnosti v gorah, za kar na območju TNP skrbita predvsem policija in naravovarstveni nadzorniki TNP, ki pa se srečujejo s številnimi problemi.
Sistem organizacije naravovarstvene službe v Sloveniji in sosednji Avstriji se razlikujeta: pripadniki Gorske straže (Bergwacht) na avstrijskem Koroškem (kot eni od sedmih zveznih dežel) delujejo na podlagi posebnega zakona, so enotno uniformirani, imajo jasno določena pooblastila, za svoje delo pa okoli 400 članov ni plačano. Gorska straža ima naravovarstveno in varnostno funkcijo, saj imajo tudi policijska pooblastila, je dejal vodja Gorska straže na avstrijskem Koroškem Johannes Leitner, ki je Gorsko stražo predstavil na včerajšnji okrogli mizi o zagotavljanju varnosti in sobivanju v TNP na Bledu, na kateri so sodelovali še predstavniki slovenske policije z generalnim direktorjem Marjanom Fankom na čelu, občin, TNP, ministrstva za okolje in prostor.
Naravno okolje in lepote države so privlačne za tuje turiste, ki jim je treba med dopustom zagotoviti ustrezen občutek varnosti, je dejal Marjan Fank in ocenil, da v TNP velja dokaj liberalen režim. Policija ima zelo širok spekter pristojnosti in nalog in sodeluje z nadzorniki TNP, pa tudi z različnimi inšpekcijami.
Številčnost gorske policijske enote je majhna, reakcijski časi se podaljšujejo, je dejal policijski inšpektor Matej Brajnik iz policijske uprave Kranj in še izpostavil, da bi morali na območju TNP v prihodnje okrepiti sodelovanje vseh institucij, še posebej z lokalnimi redarstvi in inšpektorati, ki pa imajo, kot je dejal župan Bleda Janez Fajfar, obilo drugih pristojnosti in dela.
Eden večjih problemov v TNP je, da imajo premalo denarja za financiranje dejavnosti, tudi za izvajanje naravovarstvene službe, priznava v.d. direktorja TNP Bogomil Breznik, ki si želi precej več kot le 17 naravovarstvenih nadzornikov, ki za zdaj bdi nad 86.000 hektarov velikem območju TNP. Zdaj sicer kot naravovarstveni nadzorniki delujejo tudi prostovoljci (več kot 60), ki pa nimajo niti uniform, niti pooblastil in lahko obiskovalce gora zgolj informirajo, obveščajo in opozarjajo, kar počnejo tudi člani komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije.
Kot je dejala Marija Markeš, vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor, so s spremembami zakona o ohranjanju narave lani okrepili naravovarstveno službo, pri tem pa ugotovila, da je treba celoten sistem še razviti.
Od spremembe zakona imajo nadzorniki TNP več pooblastil, je dejal Tine Štular, prekrškovni koordinator v TNP, ki sodelovanje z drugimi inštitucijami ocenjuje kot kakovostno, a hkrati ugotavlja, da so njihovi človeški in finančni viri skromni, da šepajo evidence, da je treba avtomatizirati postopke in zmanjšati število napak. Ob tem je ugotovil še, da je sprememba zakonodaje zapleten postopek, ki ga dodatno ovirajo še razna interesna združenja.
V tej perspektivi je mogoče razumeti tudi navedbo Mateja Brajnika, ki je izpostavil, da zakon ohranjanju narave predvideva kaznovanje vožnje v naravnem okolju, vendar je za vožnjo s kolesom v naravnem okolju predvidena zakonska globa 100 evrov, vožnja z motornim vozilom, ki povzroči precej več škode, pa le 40 evrov (če jo pooblaščena oseba izreče na terenu).
